Jedro

Pri vrednotenju lastninskih deležev v postopku zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v tej obliki je treba uporabiti enaka merila oz. isto metodologijo vrednotenja, kot jo določa ZLPP za ugotovitev družbenega kapitala v podjetju.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije z dne 30.11.1994.

Obrazložitev

Sekretariat za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo Občine Ljubljana - Bežigrad je s sklepom št. ... z dne 27.5.1994 podjetju S. d.o.o., Ljubljana kot imetniku pravice razpolaganja z družbenim kapitalom do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji prepovedal začasno delno lastninsko preoblikovanje do višine 73.611,00 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan otvoritvene bilance (1. točka izreka). Ob morebitnem lastninskem preoblikovanju podjetja pa odredil, da zavezanec prenese navadne delnice na Sklad Republike Slovenije za razvoj, d.d., Ljubljana, v višini 73.611,00 DEM, na način, kot to določa 14. člen Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (2. točka izreka).

Morebitna pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvršitve zavarovanja (3. točka izreka). V obrazložitvi prvostopni upravni organ navaja, da je v novem postopku za izdajo začasne odredbe za zavarovanje zahtevka v obliki lastninskega deleža v višini vrednosti parc. št. 351 in dela parc. št. 224/2, v skupni izmeri 1099 m2, ki sta v premoženju zavezanca S., skladno z naročilom organa druge stopnje vročil zavezancu zahtevo za denacionalizacijo in druge listine, ter ga pozval, naj se o njej opredeli. Dne 25.1.1994 je opravil ustno obravnavo, na kateri so upravičenci uveljavljali lastninski delež na premoženju zavezanca v višini, ki jo bo ugotovil izvedenec. Vrednost zemljišča je ugotavljal na podlagi cenitvenega poročila sodno zapriseženega izvedenca gradbene in komunalne stroke ing. J.P., izdelanega v skladu z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih nepremičnin, premičnin, podjetij oz. premoženja (Navodilo, Ur. l. RS, št. 23/92). Na tej podlagi je ugotovil, da je vrednost podržavljenega premoženja, ki je v upravljanju zavezanca, 73.611,00 DEM.

Tožena stranka je tožnikovo pritožbo zoper navedeni sklep organa prve stopnje zavrnila. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je na podlagi listinske dokumentacije ugotovljeno, da sta v premoženje podržavljene tovarne "IB.", sodili nepremičnini parc. št. 351 in del parc. št. 224/2, v izmeri 1099 m2, ki sta sedaj pozidani. Ker so zemljišča pozidana in jih v naravi ni mogoče vrniti, je upravičenec kot obliko vrnitve uveljavljal vzpostavitev lastninskega deleža na premoženju zavezanca podje S. v višini vrednosti podržavljene nepremičnine. Na podlagi cenitve sodnega izvedenca ugotovljena vrednost tega premoženja 73.611 DEM je po mnenju tožene stranke pravilna, saj je cenitev izdelana v skladu z določbami 44. člena ZDen in Navodila. Nepremičnine, ki so predmet tega postopka, so sestavni del podržavljenega premoženja in so v zapisniku o poslovanju strokovne komisije za ugotavljanje vrednosti in odškodnine nacionaliziranega podjetja, ki je predmet tega postopka, ocenjene na 1.140,00 takratnih din. Ker gre pri teh nepremičninah za pozidana stavbna zemljišča, je cenilec pri njihovem vrednotenju pravilno uporabil tudi 13. člen Navodila, saj so bila, kot izhaja iz zemljiškoknjižnih izpiskov, tudi ob podržavljenju ovrednotena kot stavbna zemljišča. Zato tožena stranka zavrača pritožbeni ugovor, da je potrebno pri ugotavljanju vrednosti podržavljenega premoženja upoštevati sedanjo vrednost, ki jo dosegajo nepremičnine na trgu. Vrednotenje premoženja po ZDen ni podvrženo tržnim zakonitostim, to je ponudbi in povpraševanju, lokaciji nepremičnine in podobno, zato tudi podzakonski akti skladno z načelom iz 44. člena ZDen odstopajo od tržnih zakonitosti.

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke in navaja, da ne upošteva obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-169/93 z dne 30.6.1994, v kateri je zapisalo, da je določbo 54. člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Uredba, Uradni list št. 24/93, 62/93 in 72/93) treba uporabljati tako, da se kapitalski deleži bivših lastnikov in njihovih dedičev v podjetju ugotavljajo na enak način kot vrednost preostalega dela družbenega kapitala. Na tej podlagi tožnik meni, da je cenitev, ki jo je opravil cenilec J.P. v tem primeru nepravilna, ker ne temelji na oceni dejanske vrednosti zemljišča. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in razlogih izpodbijane odločbe, ter še dodaja, da je ustavno sodišče s citirano odločbo le ugotovilo, da določba 54. člena Uredbe ni v neskladju z Ustavo in zakonom, kar le dokazuje, da je vrednost predmetnega zemljišča pravilno ugotovljena na podlagi predpisov, ki se uporabljajo pri ugotavljanju vrednosti podržavljenega premoženja. Predlaga zavrnitev neutemeljene tožbe.

Prizadeta stranka S. d.o.o. Ljubljana v odgovoru na tožbo navaja, da ji je vložena tožba nerazumljiva, saj je tožniku večkrat predlagala prevzem deleža na podjetju. Zaradi hitre razrešitve zadeve ponovno predlaga, da tožeča stranka v okviru lastninskega preoblikovanja prizadete stranke prevzame delež na podjetju S. Višina deleža se določi kot sorazmerni del vrednosti zemljišča v izmeri 1099 m2, po metodologiji otvoritvene bilance. Na podlagi cenitve, ki jo je izdelal po Agenciji RS za prestrukturiranje in privatizacijo pooblaščeni cenilec A.J., je vrednost navedenega zemljišča v otvoritveni bilanci na dan 1.1.1993 sledeča: 1099 m2 x 14.580 SIT/m2 = 16.023.420,00 SIT. Delež v enaki vrednosti je bil tožniku že ponujen, saj je podjetje zaradi izvedbe lastninjenja skušalo doseči izvensodno poravnavo.

Tožba je utemeljena.

Po določbi 12. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP, Uradni list RS št. 55/92, 7/93 in 31/93) lahko pristojni organ z začasno odredbo odredi, če je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, da se podjetju ali lastniku podjetja prepove razpolaganje s stvarmi, ki so predmet zavarovanja ali odredi prenos delnic na Sklad v višini in na način iz 14. člena tega zakona. Vsebino in obseg zavarovanja mora verjetno izkazati že predlagatelj v predlogu.

V navedeni zadevi pa iz zapisnika o ustni obravnavi dne 25.1.1994 izhaja, da je upravni organ tožniku posebej pojasnil, da mora za ugotovitev vrednosti nepremičnin predložiti izvedeniško mnenje izvedenca gradbene stroke in mu določil naknadni rok za predložitev tega dokaza. Toda glede na vloženi predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP je tako pojasnilo napačno. Upravni organ bi moral tožnika pravilno poučiti, da mora predložiti podatke o vrednotenju predmetnih nepremičnin iz otvoritvene bilance zavezanca oz. drugo ustrezno vrednotenje, opravljeno s pomočjo posameznikov ali organizacij iz prvega odstavka 38. člena ZLPP (16. člen ZLPP). Sodišče se namreč strinja s tožbenim ugovorom, da je pri vrednotenju lastninskih deležev v postopku zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka v tej obliki, treba uporabiti enaka merila oz. isto metodologijo vrednotenja, kot jo določa ZLPP za ugotovitev družbenega kapitala v podjetu. Pri ugotavljanju vrednosti družbenega kapitala z otvoritveno bilanco in določitvi višine lastninskih deležev na družbenem kapitalu se mora v skladu z načelom iz določbe 16. člena ZLPP upoštevati realna vrednost. To pomeni, da se že tudi višina lastninskega deleža v postopku zavarovanja denacionalizacijskega zahtevka določi po realni vrednosti in ne po kriterijih iz 44. člena ZDen.

Zato je prvostopni organ kršil pravila postopka, ki vplivajo na odločitev o stvari (14. člen Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP), ker tožniku na obravnavi, ko mu je dajal napotke za naknadno predložitev dokazov k predlogu za izdajo začasne odredbe, ni dal pravilnih napotil. In ker tožena stranka teh nepravilnosti ni odpravila, je tudi sama kršila pravila postopka in je zato izpodbijana odločba nezakonita.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS/77 v zvezi s 1. odstavkom 94. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 popr.). Določbo ZUS/77 in ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni lsit RS št. 1/91-I in 45/I/94).