Jedro

Ker tožnica vloge v postavljenem roku ni dopolnila, izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je zavrgla vlogo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot nepopolne.

2.V obrazložitvi je navedla, da je prosilka 21. 11. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z vložitvijo zasebne tožbe zaradi razžalitve zoper Okrožno državno tožilko A. A. Ker prošnja prosilke ni bila popolna, jo je sodišče z dopisom z dne 1. 12. 2023 pozvalo, da vlogo v roku 8 dni od prejema poziva dopolni tako, da naj sodišču pojasni, kakšna škoda ji je bila storjena ob razžalitvi državne tožilke A. A. in s čim ter kdaj jo je razžalila ter naj pojasni, kakšne posledice ima zaradi razžalitve. V zvezi z razžalitvijo je bila tudi pozvana, da pošlje vso dokumentacijo, ki jo ima (odgovor tožilke in morebitno medicinsko dokumentacijo). Nadalje ji je bila pojasnjena določba 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, v katerih primerih se BPP ne dodeli. Ker je ponovno navajala, da želi vložiti več tožb, ji je bilo ponovno pojasnjeno, da se BPP z eno odločbo dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej (27. člen ZBPP). Ker je kot prvo navedla zasebno tožbo zoper Okrožno državno tožilko A. A., je toženka v prošnji obravnavala samo to zadevo. V pozivu je bila prosilka opozorjena, da bo njena prošnja v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavržena kot nepopolna, če v navedenem roku ne bo predložila vseh dokazil. Prav tako so bile prosilki pojasnjena za njo pomembna določila iz ZUP, in sicer določbe 11. člena, 63. člena, 66. člena in 82. člena, pojasnjene pa so ji bile tudi določbe glede snemanj. Prosilki je bil poziv vročen s fikcijo vročitve in se je rok iztekel 29. 12. 2023, vendar prosilka vloge ni dopolnila na način, da bi se lahko obravnavala, zato je toženka njeno vlogo zavrgla kot nepopolno.

3.Tožnica vlaga laično tožbo v upravnem sporu. Iz tožbe in nadaljnjih elektronskih sporočil, ki so v večjem delu nerazumljiva in nejasna, tožnica pa sporočila po elektronski pošti pošilja sodišču in drugim državnim organom in institucijam, je v zvezi z odločbo, ki je predmet presoje v upravnem postopku razbrati, da se tožnica ne strinja z zavrnitvijo vloge za BPP.

4.Zaradi nepopolnosti in nerazumljivosti vloge je sodišče tožnico z dopisom opr. št. II Upr 47/2024 z dne 7. 2. 2024 pozvalo na dopolnitev tožbe v smislu, da naj tožnica pojasni kateri sklep izpodbija v upravnem sporu ter v zvezi s tem jasno in razumljivo navede razloge, zaradi katerih vlaga tožbo in tožbo tudi lastnoročno podpiše.

5.Tožnica je tožbo podpisala, dodatno pa je še sporočila, da ne ve, katero pravno sredstvo želi sprožiti, razlogi pa so neenakopravna obravnava, v zvezi s čimer so prijave, posnetki, navaja še težave, ki jih ima z upravnikom, parkiranjem o nasilju, ki se ji dogaja. Ker ni pravnik, rabi odvetnika. Pojasnjuje napade s strani B. B. Navaja, da ima zadeve posnete ter da jo uradne osebe ne razumejo.

6.Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na to, kar je navedla v svoji odločbi. Poudarja, da je tožnica vložila vlogo za BPP in da je v zvezi z dodelitvijo BPP edino veljaven obrazec Bpp št. 1 - Prošnja za dodelitev BPP, ki ga je na sodišče potrebno poslati v fizični obliki, v elektronski obliki pa le v primeru, če ima fizična osebna urejen varen elektronski predal, upoštevaje 63. člen ZUP. Tožnica je bila pozvana na dopolnitev vloge, vendar je ni dopolnila tako, da bi se lahko obravnavala. Ker je kasneje v njenih številnih elektronskih sporočilih navajala, da bi naj strokovna sodelavka C. C. zamenjala napadalko in dotično strokovno sodelavko kar naprej kleveta, je očitno, da je z odgovorom Okrožne državne tožilke A. A. razpolagala že pred samo vložitvijo prošnje za BPP, vendar tega odgovora k prošnji kot dokaz ni priložila. Pojasnjuje, da se prosilcem za BPP na sodišču zraven obrazca Bpp št. 1 - Prošnja za dodelitev BPP vedno preda tudi Navodilo za izpolnjevanje prošnje za dodelitev BPP, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije in Dodatna pojasnila, ki jih je pripravila Strokovna služba za BPP pri Okrožnem sodišču na Ptuju dne 9. 2. 2009.

7.Toženka ponovno ocenjuje, da tožnica svoje prošnje ni dopolnila na način, da bi se lahko obravnavala. Predlaga zavrnitev tožbe.

8.Tožba ni utemeljena.

9.V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost odločbe toženke, s katero je ta zavrgla vlogo tožnice, ker je ta ni dopolnila.

10.Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna BPP; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med slednje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Toženka je ocenila, da tožničina vloga ne vsebuje vseh potrebnih okoliščin in dejstev, s tem pa ni popolna in je zahtevala z dopisom njeno dopolnitev. Ker v danem roku ni prejela dopolnitve tožničine prošnje za BPP, je njeno vlogo zavrgla v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP.

11.Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali so bile izpolnjene predpostavke za zavrženje tožničine prošnje za BPP kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

12.Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Le sestavine vloge za odločanja o pravici do BPP so določene v ZBPP. Ta v prvem odstavku 32. člena določa, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti tudi podatke o zadevi, glede katere zaproša za BPP ter osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov. Glede na namen BPP mora vloga organu omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine. Ker ZBPP nima sicer splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je treba v tem pogledu upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.

13.Kot izhaja iz vsebine izpodbijanega sklepa toženke, je tožnica vložila vlogo za dodelitev BPP, ki jo je toženka ocenila kot nepopolno in jo pozvala, da v danem roku podrobneje pojasni, kakšna škoda ji je bila storjena ob razžalitvi državne tožilke A. A. in s čim ter kdaj jo je razžalila ter naj pojasni, kakšne posledice ima zaradi razžalitve. V zvezi z razžalitvijo je bila tudi pozvana, da pošlje vso dokumentacijo, ki jo ima (odgovor tožilke in morebitno medicinsko dokumentacijo). Nadalje ji je bila pojasnjena določba 8. člena ZBPP, ki določa, v katerih primerih se BPP ne dodeli. Ker je ponovno navajala, da želi vložiti več tožb, ji je bilo ponovno pojasnjeno, da se BPP z eno odločbo dodeli praviloma za vsako posamezno zadevo posebej (27. člen ZBPP). V pozivu je bila prosilka opozorjena, da bo njena prošnja v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP zavržena kot nepopolna, če v navedenem roku ne bo predložila vseh dokazil.

14.Naveden poziv je bil tožnici vročen s fikcijo vročitve, rok za za dopolnitev vloge je tožnici iztekel dne 29. 12. 2023 in tožnica vse do izdaje sklepa vloge ni dopolnila. Tožnica vsem navedenim dejstvom ni nasprotovala, zato sodišče ugotavlja, da so navedena dejstva med strankama nesporna in jim sodišče v celoti kot resničnim sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15.Ker tožnica vloge v postavljenem roku ni dopolnila, sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

16.Kar se tiče navedb tožnice o nezakonitih ravnanjih drugih državnih organov, institucij in oseb, sodišče še pojasnjuje, da je predmet odločanja v predmetni zadevi (zgolj) odločanje o dodelitvi BPP, ne pa tudi odločanje o kakršnihkoli drugih zadevah oziroma ravnanjih državnih organov in drugih oseb. Do teh navedb tožnice se zato sodišče ni opredeljevalo.

17.Sodišče ugotavlja še, da so razlogi za odločitev v izpodbijanem aktu v zadostni meri utemeljeni in obrazloženi, postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je bil pravilen in voden v skladu z zakonom, posledično pa je odločitev pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo, kot izhaja iz izreka.

18.Sodišče je skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (dejstvo, da je tožnica vložila prošnjo za BPP, ki je ni dopolnila) med tožnico in toženko ni bilo sporno.

Zveza: