Jedro

Test sorazmernosti ter morebitni učinki začasne odredbe na nasprotno stranko, javno korist ali verjetnost uspeha s tožbo mora biti opravljen in obrazložen z enako skrbnostjo kot obstoj težko popravljive škode.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo izpodbija sklep rektorja Univerze v ... z dne 1. 4. 2009, s katerim je ta odločil, da se postopek za ponovno izvolitev tožnika v naziv asistent za predmetni področji kirurgije in anatomije ustavi. Skupaj s tožbo je tožnik zahteval izdajo začasne odredbe, v kateri je predlagal, da sodišče zadrži in odloži izvršitev izpodbijanega sklepa z dne 1. 4. 2008 in odločbe z dne 19. 5. 2009 (drugostopenjska odločba) ter postopek za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2008, vse do pravnomočne rešitve tega upravnega spora.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo in do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadržalo izvršitev sklepa rektorja Univerze v ... z dne 1. 4. 2009, in postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 12. 2008 (1. točka izreka izpodbijanega sklepa); sklenilo je tudi, da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

3. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ugotavlja, da je v obravnavanem primeru tožnik izpolnil zakonsko določene pogoje za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega in tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Tožnik je z navedbami in dokazi konkretiziral tako možnost nastanka škode kakor tudi, da bo škoda, ki bi mu nastala, težko popravljiva. Grozi mu odpoved delovnega razmerja zaradi nesposobnosti, ne bo več prejemal plače kot edinega vira za preživljanje, ostal bo brez nujno potrebnih finančnih sredstvih za dokončanje doktorske disertacije. Morebitna izvolitev novega kandidata za asistenta za predmetni področji bi lahko „prehitela“ odločbo v tem upravnem sporu tako, da ne bi bilo več mogoče vzpostaviti pravnega stanja po morebitni pozitivni pravnomočni sodbi za tožnika. Poseg z začasno odredbo je tako utemeljen zaradi zagotovitve pravice tožnika do učinkovitega sodnega varstva. Sodišče prve stopnje zatrjuje, da je ob presoji upoštevalo tudi načelo sorazmernosti glede na možnost nastanka škode nasprotni stranki ter prizadetost javne koristi.

4. V pritožbi zoper izpodbijani sklep tožena stranka poudarja, da je Upravno sodišče z izdajo začasne odredbe poseglo na delovnopravno področje, za kar pa ni stvarno pristojno. Sodišče prve stopnje ni razlikovalo dveh popolnoma ločenih postopkov, in sicer postopka izvolitve v naziv kot upravnega postopka in postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot delovnopravnega postopka. Da teh dveh postopkov ni mogoče enačiti, je pojasnilo že Vrhovno sodišče v sklepom, opr. št. VIII Ips 189/2007. Tožnik ni z ničemer izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala težko popravljiva škoda, sodišče prve stopnje pa tudi ni upoštevalo načela sorazmernosti ter prizadetosti javne koristi in koristi nasprotnih strank. Na podlagi izdane začasne odredbe mora tožena stranka tožniku še naprej omogočati opravljanje pedagoškega dela, čeprav je jasno, da tožnik že nekaj mesecev ne izpolnjuje pogojev za opravljanje takega dela in ga pravzaprav sploh ne bi smel opravljati. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati koristi tožene stranke, ki je dolžna skrbeti za kvalitetno in zakonito izvajanje študijskega procesa. Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, katerega pravnega stanja po izdani morebitni ugodilni pravnomočni sodbi ne bo mogoče vzpostaviti. Neutemeljene so vse navedbe tožnika, da mu bo prenehalo delovno razmerje in da bo ostal brez plače kot edinega vira za preživljanje. Tožnik lahko svoj poklic vseeno opravlja, četudi doktorata znanosti ne bo naredil v roku, ki si ga je za to določil. Vrhovnemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba je utemeljena.

7. Na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Pogoji morajo biti podani kumulativno. Na podlagi določbe tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetno izkaže za potrebno. Začasna odredba predstavlja nujni ukrep, s katerim sodišče, ob izpolnjenih zakonskih pogojih (začasno) odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma na ustrezen način začasno uredi sporno pravno razmerje. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode, predvsem pa mora izkazati, da je taka škoda zanjo težko popravljiva. Če pa zahteva ureditveno začasno odredbo (tretji odstavek 32. člena ZUS-1), mora poleg navedenega še konkretno predlagati, na kakšen način in kako naj se začasno uredi stanje (določno opredeljen predlog ureditve).

8. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje izdalo ureditveno začasno odredbo, s katero je zadržalo tako izvršitev sklepa rektorja z dne 1. 4. 2009 (o ustavitvi postopka za ponovno izvolitev tožnika v naziv asistenta za predmetni področji kirurgije in anatomije) in postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Kot je razvidno iz tožnikove Pogodbe o zaposlitvi (z dne 22. 12. 2008), je tožnikova zaposlitev vezana na izvolitev v ustrezen naziv (v obravnavanem primeru v naziv asistenta) skladno z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v ... in akti, ki določajo merila za volitve v nazive.

9. Vrhovno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da bi bila pravica do učinkovitega sodnega varstva v primeru, če bi morebitna izvolitev novega kandidata za asistenta za področje anatomije in kirurgije prehitela sodno odločbo v tem upravnem sporu in ne bi bilo mogoče več vzpostaviti pravnega stanja po morebitni (za tožnika) ugodni pravnomočni sodbi, lahko kršena. Možnost, da sodno varstvo za tožnika v takem primeru ne bi bilo več učinkovito in smiselno že samo po sebi lahko predstavlja težko popravljivo škodo za tožnika. Vendar pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe sodišče ne presoja in upošteva samo zatrjevanih in izkazanih pogojev za možnost nastanka težko popravljive škode, oziroma glede na določbo tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 potrebe po začasni (drugačni) ureditvi spornega pravnega razmerja, ampak skladno z načelom sorazmernosti tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank ter v primeru ureditvene začasne odredbe tudi verjetnost uspeha v upravnem sporu. Poudariti je treba, da sodišče javno korist varuje po uradni dolžnosti (ex offo). Zato si mora po uradni dolžnosti razjasniti okoliščine in priskrbeti dokaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti nasprotovanje javni koristi. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer navaja, da je ob svoji presoji „upoštevalo načelo sorazmernosti glede na možen nastanek škode nasprotni stranki ter prizadetosti javne koristi, ki naj bi bilo v tem, da izbrani kandidat, v skladu s predpisanim postopkom, izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje“. Vrhovno sodišče pa meni, da morajo biti test sorazmernosti ter morebitni učinki začasne odredbe na nasprotno stranko, javno korist in verjetnost uspeha s tožbo opravljen in obrazložen z enako skrbnostjo kot obstoj težko popravljive škode. Po presoji Vrhovnega sodišča pa se izpodbijani sklep v tem delu ne da preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih (razlogih) glede presoje sorazmernosti, učinka začasne odredbe na koristi nasprotne stranke, javne koristi in tudi ne glede verjetnosti uspeha v upravnem sporu. Tožena stranka v pritožbi izrecno izpostavlja svoj interes kot tudi javni interes v zvezi z izdano začasno odredbo, in sicer, da je nesprejemljivo, da bi tožnik, ki mu je naziv asistent „potekel“, ponovno pa ni bil izvoljen, opravljal pedagoško delo, oziroma ga sploh ne sme opravljati (po določbi 180. člena Statuta Univerze v ... visokošolsko, znanstvenoraziskovalno in umetniško delo opravljajo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki so po zakonu in tem statutu pridobili ustrezen naziv). Tožena stranka opozarja, da je dolžna skrbeti za kvalitetno in zakonito izvajanje študijskega procesa, kar je tako v njenem kot v javnem interesu.

10. Po presoji pritožbenega sodišča je tisti „del“ izpodbijane začasne odredbe, v katerem je sodišče prve stopnje zadržalo postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 12. 2008 tudi nepotreben, saj zadržanje izpodbijanega sklepa (o ustavitvi postopka za ponovno izvolitev tožnika v naziv asistent) preprečuje možnost tožene stranke, da začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi določb 77. člena v zvezi s tretjim odstavkom 75. ZUS-1 in 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, v katerem bo treba podrobneje presoditi, obrazložiti in utemeljiti vse razloge iz drugega in tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, na katere je opozorilo Vrhovno sodišče v tem sklepu.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.