Jedro

Pritožnica je bila dolžna o najemnem razmerju, ki po eni strani obremenjuje njeno premoženje kot del stečajne mase (s posestno pravico najemojemalca na stanovanju), po drugi strani pa predstavlja korist in premoženje iz upravljanja stečajne mase v višini vsakomesečnih najemnin, obvestiti upravitelja. Ker upravitelj z najemno pogodbo za stanovanje, last dolžnice, ni bil seznanjen, s premoženjem ni mogel upravljati bodisi v smislu prekinitve najemnega razmerja bodisi pobiranja najemnine, je tudi v času po začetku postopka osebnega stečaja s stanovanjem upravljala in razpolagala dolžnica kot najemodajalka, čeprav je bila njena poslovna sposobnost tedaj že omejena.

V smislu razpolaganja s stanovanjem, oddanim v najem, ni relevanten zgolj čas sklenitve najemne pogodbe, pač pa tudi njeno trajanje, ki je bilo zaradi zamolčanja pogodbe upravitelju v celoti tudi po začetku postopka osebnega stečaja odvisno od volje dolžnice kot najemodajalke.

Dokaz, ki je bil prvotno predlagan, pri čemer ga mora stranka substanticirati v smislu opredelitve spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz in je kasneje umaknjen, ne more biti del dokaznega gradiva, na podlagi katerega bo sodišče odločalo. Zato ne gre za nobeno kršitev določbe 5. člena ZPP, če stranka z umikom dokaznega predloga po zaslišanju priče ni seznanjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica in upravitelj sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog dolžnice za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila dolžnica, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo ugovora upravitelja proti odpustu obveznosti s stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbo je upravitelj predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in od pritožnice uveljavljal povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je izdalo izpodbijani sklep potem, ko je po ugovoru upravitelja proti odpustu obveznosti ugotovilo, da dolžnica v poročilu o stanju njenega premoženja ni navedla vseh njenih rednih prejemkov in sicer, da poleg pokojnine prejema tudi najemnino iz oddaje v najem njej lastnega premoženja, teh podatkov pa ni dopolnila niti po začetku postopka osebnega stečaja, s čimer je kršila svoje obveznosti iz drugega in šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP. Nadalje je ugotovilo, da je tudi po začetku postopka osebnega stečaja razpolagala s stanovanjem in prejemki, ki jih je prejemala od oddaje stanovanja v najem, čeprav je vedela, da oboje predstavlja stečajno maso in s tem kršila prepoved iz 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je zaključilo, da je najemno razmerje dolžnica upravitelju zavestno zamolčala, da je lahko še naprej razpolagala z rednimi prejemki od oddaje stanovanja v najem.

6. Pritožnica izpodbija obstoj ugovornih razlogov, ker je v prvostopenjskem postopku izkazala, da ni prejemala nobenih prejemkov z oddajanjem nepremičnega premoženja v najem, saj je te prejemke že leta pred uvedbo osebnega stečaja preusmerila oziroma pravico do pobiranja najemnine prenesla na svojo hčerko, po začetku postopka osebnega stečaja pa ni opravila nobenih razpolaganj, s tem premoženjem ni na noben način upravljala in ga tudi ne preusmerjala.

7. Zaradi učinkovite zaščite in uresničevanja interesov upnikov po čimhitrejšem in čimboljšem poplačilu njihovih terjatev, ki morajo biti upravitelju vodilo pri opravljanju njegovih nalog, mora dolžnik upravitelju razkriti podatke o stanju njegovega premoženja, med drugim tudi podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov in njihovih izplačevalcih (3. točka drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Pritožnica je na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti dne 20. 4. 2017 sama navedla, da se najemna pogodba glasi nanjo in da je ostala lastnica stanovanja. Iz tega nedvomno izhaja, da je bila obligacijska zavezanka (za prepustitev posesti stanovanja najemojemalki) in upravičenka (do najemnine po najemni pogodbi ves čas, tako pred kot tudi v teku postopka osebnega stečaja) dolžnica. Zato je bila dolžna o najemnem razmerju, ki po eni strani obremenjuje njeno premoženje kot del stečajne mase (s posestno pravico najemojemalca na stanovanju), po drugi strani pa predstavlja korist in premoženje iz upravljanja stečajne mase v višini vsakomesečnih najemnin, o tem poslu obvestiti upravitelja. Gre namreč za posel, ki neposredno vpliva na obseg stečajne mase tudi po začetku postopka osebnega stečaja. Iz neprerekanih trditev upravitelja v ugovoru proti odpustu obveznosti izhaja, da je bila pogodba sklenjena dne 1. 7. 2006 za nedoločen čas, torej je šlo za trajno obligacijsko razmerje, ki je veljalo tudi še v času po začetku stečajnega postopka. Trajno obligacijsko razmerje pa lahko vsaka stranka pogodbe prekine z odpovedjo (primerjaj 333. člen OZ). Ker upravitelj z najemno pogodbo za stanovanje, last dolžnice, ni bil seznanjen, s premoženjem ni mogel upravljati bodisi v smislu prekinitve najemnega razmerja bodisi pobiranja najemnine, je tudi v času po začetku postopka osebnega stečaja s stanovanjem upravljala in razpolagala dolžnica kot najemodajalka, čeprav je bila njena poslovna sposobnost tedaj že omejena. Po 1. točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP stečajni dolžnik namreč ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Spričo obrazloženega zato v smislu razpolaganja s stanovanjem, oddanim v najem, ni relevanten zgolj čas sklenitve najemne pogodbe, pač pa tudi njeno trajanje, ki je bilo zaradi zamolčanja pogodbe upravitelju v celoti tudi po začetku postopka osebnega stečaja odvisno od volje dolžnice kot najemodajalke.

8. Enako v smislu razpolaganja s premoženjem velja tudi glede preusmeritve najemnine na dolžničino hčerko, kar je imelo za posledico odliv najemnine v korist tretjega (dolžničine hčerke) in s tem oškodovanje stečajne mase. Iz zgoraj obrazloženega torej izhaja, da je bila dolžnica o najemni pogodbi in njenih premoženjskih pravicah iz nje dolžna obvestiti upravitelja.

9. Pritožbeno sodišče ne more slediti obrambi dolžnice, da s svojimi obveznostmi in omejitvami iz 384. in 386. člena ZFPPIPP ni bila seznanjena oziroma, da se na obstoj najemne pogodbe ob prvem razgovoru z upraviteljem ni spomnila. Dolžnica je že na prvem sestanku z upraviteljem podpisala izjavo, da je seznanjena z omejitvami njene poslovne sposobnosti po 386. členu ZFPPIPP, prvostopenjsko sodišče pa je na zavestno zamolčanje dolžnice o obstoju najemne pogodbe in njenih pravic oziroma prihodkov iz nje sklepalo ne le iz zapisnika in uradnega zaznamka prvega sestanka dolžnice in upravitelja, katerega dokazno oceno mimo trditvene podlage upravitelja graja dolžnica v pritožbi, pač pa tudi po presoji izpovedbe priče L. K. (cenilke stanovanja) in pisne izjave K. (najemnice stanovanja) upravitelju o načinu plačevanja najemnine ter medsebojno neskladnih izpovedb dolžnice in njene hčerke glede obdobja, od katerega je najemnica najemnino plačevala dolžničini hčerki. Prvostopenjsko sodišče je o dolžničinih zavestnih kršitvah 384. in 386. člena ZFPPIPP pri zamolčanju najemne pogodbe in prihodkov iz nje pravilno zaključilo po izvedbi navedenih dokazov (izpovedb zaslišanih ter pisne izjave najemnice) ob pravilni uporabi metodološkega napotka iz 8. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

10. Na dolžničino zavestno zamolčanje obstoja najemne pogodbe je prvostopenjsko sodišče sklepalo tudi iz izpovedbe cenilke L. K. o pojasnilu dolžnice "da ima začasno v stanovanju neko žensko". Pritožbeno sodišče ne soglaša s pritožnico, da taka izpovedba navedene priče ne prestane razumske presoje o sklepanju na potek razgovora med dolžnico in stečajnim upraviteljem. Iz zgoraj citiranega pojasnila dolžnice cenilki izhaja izogibanje dolžnice, razkriti žensko v stanovanju kot najemojemalko tudi ob priložnosti cenilkinega ogleda stanovanja, hkrati pa tudi, da se je dolžnica najkasneje tedaj lahko "spomnila", da ima v stanovanju najemojemalko na podlagi pravnega naslova - sklenjene najemne pogodbe in bi vsaj v teku postopka osebnega stečaja lahko upravitelja naknadno še obvestila o sklenjeni najemni pogodbi.

11. Neutemeljeno pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita tudi kršitev 286. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker je presojalo tudi pisno izjavo najemnice M. K., čeprav je bila podana po prvem naroku za glavno obravnavo. Kot izhaja iz spisovnega gradiva, je dolžnica svoj pisni odgovor na ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti vložila na samem naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti dne 20. 4. 2017 (red. št. 66). Upravitelj je zato v vlogi z dne 10. 5. 2017 (red. št. 73) odgovoril na ugovor stečajne dolžnice in svoji vlogi priložil tudi pisno izjavo najemnice M. K. z dne 14. 2. 2017. Navedena vloga s prilogami je bila pooblaščenki dolžnice vročena 18. 5. 2017 (vročilnica pri red. št. 73).

12. Skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je vlogo upravitelja z dne 10. 5. 2017 prejela dne 18. 5. 2017, bi torej prekluzijo navedenega dokaza kot kršitev, ki jo sedaj uveljavlja s pritožbo, lahko uveljavljala s pisno vlogo po prejemu upraviteljeve vloge. Ker tega ni storila, pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP tega pritožbenega očitka ni presojalo. Ker pa pritožbeni očitek nedopustnosti izvedbe dokaza z vpogledom v pisne izjave najemnice ni upošteven, iz njega pa dolžnica izpeljuje tudi pritožbeni razlog bistvene postopkovne kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker naj bi obstajalo nasprotje med izpovedjo stečajne dolžnice o tem, kdaj je bil trajnik za plačilo najemnine na TRR hčerke odprt in od kdaj je hčerka prejemala najemnino in med pisnim odgovorom K. glede teh dejstev, se kot neutemeljen izkaže tudi ta pritožbeni očitek.

13. Z določbo 5. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je uzakonjeno načelo kontradiktornosti in pravice do izjavljanja v postopku, ki se izraža v pravici stranke, da se seznani z navedbami in dokaznimi predlogi nasprotne stranke, torej s tistim gradivom, ki lahko vpliva na odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti določenega zahtevka ali predloga. Dokaz, ki je bil prvotno predlagan, pri čemer ga mora stranka substanticirati v smislu opredelitve spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz in je kasneje umaknjen, torej ne more biti del dokaznega gradiva, na podlagi katerega bo sodišče odločalo. Zato tudi ne gre za nobeno kršitev določbe 5. člena ZPP, če stranka z umikom dokaznega predloga po zaslišanju priče ni seznanjena. Svoj predlog za zaslišanje iste priče bi morala dati namreč neodvisno od predloga nasprotne stranke, saj bi z njim po logiki stvari gotovo dokazovala druga dejstva od nasprotne stranke. Izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP torej ni izkazana.

14. V pritožbi dolžnica ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da v letu 2008, ko naj bi dolžnica prenesla pravico do najemnine svoji hčerki zaradi njene potrebne skrbi za starša in njuno premoženje, dolžnica ni bila niti stara, niti bolna, iz česar je prvostopenjsko sodišče pravilno logično sklepalo, da namen prenosa pravice do najemnine, kot ga je predstavila v prvostopenjskem postopku dolžnica, ni bil v skrbi za dolžnico. Povedanemu pritožbeno sodišče le še dodaja, da bi slabo zdravstveno stanje, če bi le-to obstajalo, dolžnica zagotovo izpostavila v predlogu za odpust obveznosti, ker je to okoliščina, ki vpliva na določitev dolžine preizkusnega obdobja (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP), pa tega ni storila.

15. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, deloma pa za neupoštevne, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 154. in 155. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Stečajni upravitelj pa ni stranka glavnega postopka osebnega stečaja (385. člen ZFPPIPP). V postopku ugovora proti odpustu obveznosti tudi ne nastopa kot zastopnik stečajnega dolžnika, pač pa prej kot zastopnik upnikov (glede na zasledovani izid postopka, ki je v ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi dolžnikovega predloga za odpust obveznosti). Zato mu tudi ne gredo posebni stroški v zvezi z ugovornim postopkom proti odpustu obveznosti, ker za njihovo plačilo ni najti pravne podlage.