Jedro

Odločitev, s katero ni odločeno o pobotnem ugovoru tožene stranke, je sodišče prve stopnje sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo, zaradi česar je v kasnejši sodbi brez predloga tožene stranke za izdajo dopolnilne sodbe ni smelo dopolnjevati. Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podala, se šteje, da je bil pobotni ugovor umaknjen.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v 3. točki izreka razveljavi.

II.Pritožba zoper 1. in 4. točko izreka se zavrne in se izpodbijana sodba v tem delu potrdi.

III.Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 653,31 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (1.) toženi stranki naložilo plačilo zneska 14.692,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.1.2020 do plačila, (2.) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 19.463,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 17.571,24 EUR od 21.8.2019 do 22.1.2020 in zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.891,75 EUR od 23.1.2020, (3.) zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke, da obstaja njena terjatev v višini 14.692,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.1.202o do plačila ter (4.) odločilo, da pravdni stranki krijeta pravdne stroške v skladu z uspehom v pravdi. Sklep o pravdnih stroških bo sodišče izdalo po pravnomočnosti sodbe.

2.Zoper 1., 3. in 4. točko izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3.Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev sodbe v izpodbijanem delu. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

O pobotnem ugovoru tožene stranke

5.Tožena stranka uvodoma navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z določili ZPP, saj je sprva izdalo skrajšano sodbo brez obrazložitve (peti in šesti odstavek 323. člena ZPP), nato pa sodbo, katere izrek je drugačen od izreka v sodbi s skrajšano obrazložitvijo. Opozarja, da v sodbi s skrajšano obrazložitvijo ni odločeno o njenem pobotnem ugovoru. Sodišče prve stopnje je nato v sodbi z obrazložitvijo izrek sodbe oblikovalo drugače in dodalo novo 3. točko, s katero je pobotni ugovor tožene stranke zavrnilo.

6.Višje sodišče pritožbenim navedbam v tem delu pritrjuje. Sodišče odloči o tožbenem zahtevku v izreku sodbe, ki opredeljuje tudi vsebino pravnega varstva, ki jo sodišče da stranki v pravdnem postopku. Kadar sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, tako kot v obravnavanem primeru, ko je v izreku sodbe s skrajšano obrazložitvijo izpustilo odločitev o pobotnem ugovoru tožene stranke, gre za situacijo iz 325. člena ZPP, ko je možna zgolj izdaja dopolnilne sodbe. Ko sodišče pomotoma izpusti odločitev o delu zahtevka (nehotena opustitev dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku), napake ni moč odpraviti po uradni dolžnosti, temveč le na predlog stranke za izdajo dopolnilne sodbe,1 ki je vezan na prekluzivni 15 dnevni rok (prvi odstavek 325. člena ZPP)2 in začne za stranko teči od prejema sodbe.3

7.Iz podatkov v spisu izhaja, da tožena stranka izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala (tega v pritožbi niti ne zatrjuje), pač pa je po prejemu sodbe s skrajšano obrazložitvijo vložila (le) napoved pritožbe zoper sodbo. Dopolnitev sodbe ne sodi v sistem pravnih sredstev proti vsebinski odločitvi sodišča, zato z napovedjo pritožbe ni mogoče doseči spremembe sodne odločbe, še manj je smelo sodišče prve stopnje to storiti samo in po uradni dolžnosti, kot je to storilo v tej zadevi z obrazložitvijo, da je v 3. točki izreka izpodbijane sodbe odločilo še o pobotnem ugovoru tožene stranke. Odločitev, s katero ni odločeno o pobotnem ugovoru tožene stranke, je sodišče prve stopnje sprejelo že v sodbi s skrajšano obrazložitvijo, zaradi česar je v kasnejši sodbi brez predloga tožene stranke za izdajo dopolnilne sodbe ni smelo dopolnjevati.

8.Glede na navedeno je višje sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo v 3. točki izreka razveljavilo (354. člen ZPP).

O tožbenem zahtevku

9.Tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank in prič, posledično pa naj ne bi pravilno ugotovilo, da storitve tožeče stranke ne ustrezajo naročenim storitvam tožene stranke in zahtevam butičnega hotela kategorije 4 zvezdic. Sodišče naj tudi ne bi navedlo, katere dokaze je izvedlo in tudi ne razlogov za zavrnitev predlaganih dokazov.

10.Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. V 9. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je navedeno, da je sodišče v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki sta jih predložili pravdni stranki, in izvedensko mnenje z dopolnitvami, ostale dokazne predloge pa zavrnilo, saj je bilo pravno pomembno dejansko stanje dovolj razjasnjeno na podlagi izvedenih dokazov. Sodišče je pojasnilo, da zaslišanje strank in priče ne bi pripomoglo k rešitvi bistvenih vprašanj spora, ker pa sodišče nima ustreznega znanja, je angažiralo izvedenca, katerega mnenje je ocenilo kot strokovno in obrazloženo ter pospremljeno s fotografijami, ki jih je izvedenec tudi komentiral. Izvedenskemu mnenju je zato sledilo v delu ocene vrednosti del in zmanjšane vrednosti del tožeče stranke ter tudi glede roka izvedbe oziroma zamudne z deli.

11.Tožena stranka v pritožbi ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, ki temeljijo na izvedenskem mnenju, ne izpodbija, pač pa vztraja, da bi morala biti v zvezi z neustreznostjo storitev tožeče stranke (in utemeljenostjo pobotnega ugovora), zaslišana predstavnik tožene stranke in priča. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne pritrjuje, saj že sodišče prve stopnje pravilno navaja, da kvalitete storitev in funkcionalnosti pohištva (ter škode, ki naj bi jo tožeča stranka povzročila z izpolnitvijo) ni mogoče ugotavljati z zaslišanjem strank in prič, pač pa (le) s pomočjo izvedenca, torej strokovnjaka, ki ima ustrezna in potrebna znanja, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.

12.Ne drži niti pritožbeni očitek, da je bila v posledici zavrnitve njenega dokaznega predloga toženi stranki kršena pravica do izjave. Pravico stranke do izjave v postopku (pravica do obojestranskega zaslišanja oziroma kontradiktornosti pravdnega postopka) je treba razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene. Pravico, da se izjavi, stranka v pravdnem postopku uresničuje s pisnimi vlogami ter z navajanjem na glavni obravnavi in ta pravica z odločitvijo sodišča, da ne izvede dokaza z zaslišanjem, v nobenem primeru ne more biti prekršena.4

13.S strani tožene stranke zatrjevani rok za dokončanje del ter razlogi za zamudo z izpolnitvijo ter posledično škodo, ki naj bi jo tožena stranka utrpela, se nanašajo na pobotni ugovor tožene stranke. Ker tožena stranka predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podala, se šteje, da je bil pobotni ugovor umaknjen.5 Zaradi navedenega se višje sodišče do pritožbenih navedb v tem delu ne opredeljuje.

14.Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zoper 1. in 4. točko izreka zavrnilo in v tem delu materialnopravno pravilno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15.Zoper odločitev o stroških postopka se je tožena stranka pritožila le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, zato višje sodišče glede na pravilnost odločitve v tem delu soglaša tudi z odločitvijo o stroških. Tudi sicer pa tožena stranka v zvezi s stroškovno odločitvijo ni podala nobenih konkretnih navedb.

16.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

-------------------------------

VSRS sklep II Ips 232/2009 z dne 28. 5. 2009.

2Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga pravdnemu sodišču, naj se sodba dopolni.

3Prim. VSM Sklep I Cp 415/2021 z dne 17.8.2021.

4Prim. VSRS Sodba in sklep II Ips 340/2017.

5L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Tretja knjiga, stran 196.