Jedro

Ker je z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, je od odgovora na vprašanje, ali sporno premoženje spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik dejanja opravlja samostojno oziroma ali je bila upnica dolžna pisanja vročati le upravitelju ali tudi dolžniku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnice proti odpustu obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je upnica pritožila, smiselno zaradi bistvene kršitve določb postopka ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugovor upnice zavrnilo z nosilnim razlogom, da dolžniku ni mogoče očitati zlorabe pravice do odpusta obveznosti v smislu 1. točke 4. odstavka 399. člena ZFPPIPP, glede na to, da odločba inšpekcijskega nadzora davčnega organa št. DT 001 z dne 2.6.2016 dolžniku ni bila (pravilno) vročena. Posledično citirana odločba ni mogla postati pravnomočna, dolžniku pa ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku po Zakonu o davčnem organu, s čemer mu je bila kršena ustavna pravica do pritožbe.

5. V postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, da je davčni organ v okviru inšpekcijskega nadzora dolžniku izdal zgoraj citirano davčno odločbo, sporno pa je bilo (med drugim) vprašanje pravilnosti vročitve odločbe stečajnemu dolžniku. Sodišče prve stopnje je štelo, da bi morala biti sporna odločba in tudi vsa predhodna pisanja vročena dolžniku osebno in ne zgolj stečajnemu upravitelju.

6. Po določbi 245. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka (med drugim) upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz 2. odstavka 97. člena ZFPPIPP. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP). V teh primerih je zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika stečajni upravitelj, s preostalim premoženjem (ki je izvzeto iz stečajne mase) pa stečajni dolžnik lahko razpolaga samostojno in tudi samostojno opravlja pravne posle oziroma dejanja.

7. Namen postopka osebnega stečaja je enak kot namen stečajnega postopka nad pravno osebo. Vodi se zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli poplačilo svojih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (1. odstavek 382. člena ZFPPIPP). Ta namen zasleduje tudi določba 2. odstavka 245. člena ZFPPIPP, saj preprečuje možnost, da bi dolžnik v nasprotju s tem namenom razpolagal s premoženjem, ki spada v stečajno maso. Stečajni upravitelj je tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga (med drugim) zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih (prim. 2. odstavek 97. člena ZFPPIPP). Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase.

8. Ker je torej z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena, je od odgovora na vprašanje, ali sporno premoženje spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik dejanja opravlja samostojno oziroma ali je bila upnica dolžna pisanja vročati le upravitelju ali tudi dolžniku.

9. Odločba davčnega organa o odmeri dodatne davčne obveznosti zavezancu se nanaša na premoženjsko sfero stečajnega dolžnika in s tem na stečajno maso, saj se s terjatvijo v skupnem znesku 512.239,73 EUR s pripadki iz naslova davčne odločbe posega v stečajno maso (prijavljeno terjatev je stečajni upravitelj tudi priznal). Čim pa je temu tako, potem je bilo vročanje davčne odločbe stečajnemu upravitelju kot zakonitemu zastopniku stečajnega dolžnika pravilno.

10. Glede na to, da se sodišče prve stopnje do ugovornih navedb upnice zaradi zmotnega materialno pravnega stališča glede pravilnosti vročitve Odločbe št. DT 001 ni opredelilo, je višje sodišče moralo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v katerem bo potrebno vsebinsko presojati upničin ugovor proti odpustu obveznosti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.