Jedro

Oba postopka sta v fazi pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo. Prekinitev postopka je zato smotrna, saj se s takšnim ravnanjem izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev. Prav tako pa je ekonomično, da se glede istega vprašanja ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek s 13. 2. 2013. 2. Proti temu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v obeh primerih s stroškovno posledico. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je očitek o bistveni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev določb pravdnega postopka je podana le v tistih primerih, ko sklepa zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takšnih pomanjkljivosti pa izpodbijani sklep nima, saj vsebuje jasne in konsistentne razloge za prekinitev postopka zaradi odločanja o predhodnem vprašanju, iz katerih tudi logično izhaja presoja sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru prekinitev smotrna in ekonomična.

6. Pritožnik pravilno navaja, da se mora pri odločanju o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja sodišče ravnati po načelu smotrnosti, ekonomičnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave Republike Slovenije in 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah). V konkretnem primeru sta se oba postopka, predmetni in na matičnem področju, začela v podobnih časovnih okvirih. Oba sta še v fazi pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo. Prekinitev postopka v predmetni zadevi je zato po oceni pritožbenega sodišča smotrna, saj se s takšnim ravnanjem izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev. Prav tako pa je ekonomično, da se glede istega vprašanja (ničnost posojilnih pogodb) ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek. Upoštevajoč opisane okoliščine je odločitev sodišča prve stopnje, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, zaradi česar je postopek na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 13. členom ZPP prekinilo, pravilna.

7. Ker ni podan nobeden izmed pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka, katere odgovor na pritožbo k predmetni odločitvi ni pripomogel, pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).