Jedro

V obravnavanem primeru je oškodovanec kot tožilec vložil obtožnico zoper višje sodnike, ki po rednem teku stvari odločajo v kazenskih in prekrškovnih zadevah. Tako je podana situacija, ko bi o pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata o zavrženju obtožnice odločali sodniki, ki so s konkretno obtožnico obdolženi storitve kaznivega dejanja oziroma njihovi kolegi, torej višji sodniki iz drugih oddelkov Višjega sodišča v Kopru, kar bi glede na malo število sodnikov (skupno 14 sodnikov) Višjega sodišča v Kopru lahko ustvarilo videz pristranskosti Višjega sodišča v Kopru kot celote.

Izrek

Predlogu za prenos krajevne pristojnosti se ugodi, za postopek s pritožbo se kot pristojno sodišče določi Višje sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Oškodovanec kot tožilec J. B. je dne 31. 3. 2017 na Okrožno sodišče v Kopru vložil obtožnico zoper M. T., A. A. in V. B. zaradi očitka storitve kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Predsednik senata Okrožnega sodišča v Kopru je menil, da dejanja, ki se očitajo obdolžencem, niso kazniva dejanja oziroma da so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon (1. in 3. točka prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP), zato je zunajobravnavnemu senatu predlagal, da s sklepom zavrže obtožbo (drugi odstavek 277. člena ZKP). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je s sklepom z dne 12. 9. 2017 zavrgel obtožnico, oškodovanec kot tožilec je zoper navedeni sklep vložil pritožbo z dne 20. 9. 2017. 2. Predsednica senata Višjega sodišča v Kopru, višja sodnica M. T., je dne 26. 9. 2017 podala predlog za prenos krajevne pristojnosti. Navaja, da je Višje sodišče v Kopru prejelo pritožbeno zadevo, v kateri so sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Kopru M. T., A. A. in V. B. obdolženi storitve kaznivega dejanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1. Predsednica senata glede na njihov procesni status meni, da Višje sodišče v Kopru v obravnavani zadevi ne more odločati zaradi videza nepristranskosti sojenja, zato so podani tehtni razlogi za prenos pristojnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, da za postopek s pritožbo kot pristojno sodišče določi drugo višje sodišče. B.

3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščine, navedene v predlogu, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti. Iz čistopisa številka 2 Letnega razporeda dela za leto 2017 Višjega sodišča v Kopru izhaja, da sodno oblast na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške Višjega sodišča v Kopru izvajajo višja sodnica M. T. ter višja sodnika A. A. in V. B., v primeru izločitve ali odsotnosti sodnikov pa pri odločanju v senatu sodelujejo sodniki drugih oddelkov po abecednem vrstnem redu (določba 1.4 letnega razporeda). V obravnavanem primeru je oškodovanec kot tožilec vložil obtožnico zoper višje sodnike, ki po rednem teku stvari odločajo v kazenskih in prekrškovnih zadevah. Tako je podana situacija, ko bi o pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata o zavrženju obtožnice odločali sodniki, ki so s konkretno obtožnico obdolženi storitve kaznivega dejanja oziroma njihovi kolegi, torej višji sodniki iz drugih oddelkov Višjega sodišča v Kopru, kar bi glede na malo število sodnikov (skupno 14 sodnikov) Višjega sodišča v Kopru lahko ustvarilo videz pristranskosti Višjega sodišča v Kopru kot celote. Tako je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in kot pristojno sodišče za postopek s pritožbo določilo Višje sodišče v Celju.

C.

5. Vrhovno sodišče zaključuje, da je v obravnavani zadevi podan zakonsko določen razlog za prenos krajevne pristojnosti (prvi odstavek 35. člena ZKP), saj so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki narekujejo odstop od splošnih pravil o krajevni pristojnosti. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in kot pristojno sodišče za postopek s pritožbo določilo Višje sodišče v Celju.