Jedro

V petem odstavku 15. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika je določeno, da se za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid do 1. aprila naslednjega leta. Te določbe ni mogoče tolmačiti tako, da bi bilo potrebno dohodek iz dejavnosti upoštevati tako, da bi se upošteval le njegov realni prihodek, temveč je potrebno kot fiktivni dohodek upoštevati 75 % bruto minimalne plače v skladu z določbo 14. člena ZUPJS. Zato je tožena stranka pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka tožnice v zvezi z dohodkom tožničinega moža (samostojnega podjetnika) pravilno ravnala, ko je pri upoštevanju tožnikove dejavnosti upoštevala 75 % bruto minimalne plače. Namen samega izračuna dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka je v tem, da se ugotovi dejanski materialni položaj posameznika in družine, torej kakšen dohodek ima družina na razpolago v času vložitve vloge in s čimer naj bi družina razpolagala tudi v bodoče, da se lahko pravilno, ob upoštevanju njenega materialnega položaja, določi upravičenost do otroškega dodatka in s tem tudi sama višina otroškega dodatka v posledici razvrstitve v posamezni dohodkovni razred.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 1. 10. 2012 in št. ... z dne 11. 3. 2012 in na priznanje višjega otroškega dodatka, zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženke z dne 1. 10. 2012 in 11. 3. 2012 in zadevo vrnilo toženki v ponovno upravno odločanje. Menilo je, da toženka pri ugotavljanju dohodka ni upoštevala petega odstavka 15. člena Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije, malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialno varstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 93/2011 s spremembami).

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba meni, da peti odstavek 15. člena Pravilnika določa le obdobje, v katerem se upošteva, da je oseba začela opravljati dejavnost in ne na kakšen način se upoštevajo tekoči dohodki. V primeru, ko oseba ni imela periodičnih dohodkov v preteklem oziroma predpreteklem letu, se skladno s tretjim odstavkom 15. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami) štejejo dohodki iz tekočega leta tako, da se mesečni dohodek osebe v mesecu pred mesecem vložitve vloge preračuna na letno raven. Namen takšnega izračuna je v tem, da se ugotovi, kar se da natančno, dejanski (trenutni) materialni položaj posameznika in tako posledično tudi družine. Treba je ugotoviti, kakšen dohodek ima oziroma bi morala imeti družina na razpolago v času vložitve vloge in s čimer naj bi družina razpolagala tudi v bodoče, dokler ne pride do sprememb, ki vplivajo na spremembo odločbe. ZUPJS v prvem odstavku 14. člena določa, da, če je oseba dejavnost šele začela opravljati, ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače. V skladu z navedenim sta tako organa v predsodnem postopku pravilno upoštevala 75 % minimalne plače v višini 561,08 EUR mesečno, ki je bila definirana na raven leta 2010 in tako znaša 549,86 EUR mesečno, kar na letni ravni znaša 6.598,30 EUR. Običajno se prihodek osebe ugotavlja za preteklo oziroma predpreteklo leto na letni ravni, prav tako se tudi fiktivni dohodek iz premoženja ugotavlja na letni ravni za preteklo leto, zato je treba tudi tekoče dohodke preračunati na letno raven preteklega leta. Enak rezultat bi dobili tudi v primeru, če bi tekoče mesečne dohodke (preračunane na preteklo leto) prišteli mesečnim dohodkom iz preteklega leta. Toženka za ponazoritev pojasnjuje, da so prihodki družine tožnika po odločbi organa prve stopnje znašali 20.694,48 EUR (kar vključuje tudi 75 % minimalno plačo letno). Če od tega zneska odštejemo 75 % minimalne plače v višini 6.598,30 EUR, dobimo prihodke ostalih povezanih oseb iz preteklega leta v višini 14.096,18 EUR. Če temu znesku prištejemo še letni fiktivni dohodek iz premoženja v višini 262,05 EUR dobimo letni dohodek 14.358,23 EUR, mesečni torej 1.196,52 EUR. Če temu prištejemo še mesečni znesek tožnikovega tekočega dohodka v višini, ki je določen v prvem odstavku 4. člena ZUPJS v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena ZUPJS, to je v višini 549,86 EUR (definirane 75 % minimalne plače v višini 551,08 EUR), dobimo 1.746,38 EUR, kolikor ima oziroma naj bi imela družina tožnika (ob upoštevanju vseh fiktivnih dohodkov) na razpolago mesečnih dohodkov. Če ta znesek delimo s številom povezanih oseb (5), dobimo 349,28 EUR mesečnega dohodka na družinskega člana, kot pa je že ugotovljeno v izpodbijani odločbi organa prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) opravilo preizkus sodbe prve stopnje. Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, da ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa napačno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 1. 10. 2012 s katero se je zavrnila pritožba zoper odločbo Centra za socialno delo A., št. ... z dne 11. 3. 2012. S slednjo je Center za socialno delo A. odločil, da se odločba CSD A. z dne 5. 10. 2011 razveljavi z dnem 1. 1. 2012. B.B. je upravičena do otroškega dodatka od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 v skupni višini 228,25 EUR mesečno za otroke C.C., D.D. in E.E..

Dejansko stanje v predmetni zadevi ni sporno. Spor se nanaša izključno na to, kako je potrebno upoštevati dohodek tožničinega moža F.F., ki je kot samostojni podjetnik začel delati dne 16. 9. 2011 in ni bil prijavljen celo leto 2011. Tožnica meni, da bi bilo potrebno upoštevati le sorazmerni del zneska oziroma realni prihodek v letu 2011, ko je iz naslova samostojnega podjetništva v obdobju od 16. 9. 2011 do 31. 12. 2011 prejel ob upoštevanju odštete akontacije dohodnine in plačanih obveznih prispevkov 1.424,45 EUR. Toženka pa meni, da je potrebno pri upoštevanju tožnikove dejavnosti upoštevati 75 % bruto minimalne plače, kar znaša na letnem nivoju znesek 6.598,30 EUR.

Pravna podlaga za rešitev predmetne zadeve je podana v Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP; Ur. l. RS, št. 110/06 in naslednji), kjer je v 65. členu določeno, da se z otroškim dodatkom staršem oziroma otrokom zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, kadar dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po tem zakonu. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Dohodkovni razred pa je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Dohodkovne razrede določa drugi odstavek 22. člena ZUPJS. Poleg ZUPJS, ki določa vrste denarnih prejemkov, subvencij in plačil, meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki so odvisne od materialnega položaja, enoten način ugotavljanja materialnega položaja, višino določenih pravic iz javnih sredstev in postopek njihovega uveljavljanja se kot materialni predpis upošteva še Pravilnik, ki podrobneje ureja način upoštevanja dohodkov tudi v primeru, ko gre za ugotavljanje upravičenosti do otroškega dodatka.

ZUPJS v 14. členu obravnava dohodek iz dejavnosti. V prvem odstavku določa primer, če je oseba dejavnost šele začela opravljati, ali če je njen mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače. V obeh primerih se kot njen mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače. Enaka tej določbi je določba četrtega odstavka 15. člena Pravilnika, ki pravi, če je oseba dejavnost šele začela opravljati, se kot njen letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače, pomnožene z 12. V petem odstavku 15. člena Pravilnika je določeno, da za osebo, ki je šele začela opravljati dejavnost, se upošteva obdobje od prvega dne v mesecu, v katerem se je vpisala v poslovni register Republike Slovenije ali drug ustrezni razvid do 1. aprila naslednjega leta. V šestem odstavku 15. člena pa je določeno, da se mesečni dohodek iz dejavnosti izračuna tako, da se letni dohodek iz dejavnosti deli z 12. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da peti odstavek 15. člena ni mogoče tolmačiti tako, da bi bilo potrebno dohodek iz dejavnosti upoštevati na način kot to želi tožnica. Torej, da bi se upošteval le njegov realni prihodek, temveč je potrebno kot fiktivni dohodek upoštevati 75 % bruto minimalne plače. Navedeno izhaja tako iz določbe 14. člena ZUPJS kjer je nedvoumno določeno, da se pri dohodku iz dejavnosti upošteva vsaj dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače, kakor tudi iz določbe 15. člena Pravilnika. Pravilno pojasnjuje toženka v pritožbi, da peti odstavek 15. člena Pravilnika določa le obdobje in ne na kakšen način se upoštevajo tekoči dohodki. Namen samega izračuna dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka je v tem, da se ugotovi dejanski materialni položaj posameznika in družine, torej kakšen dohodek ima družina na razpolago v času vložitve vloge in s čimer naj bi družina razpolagala tudi v bodoče, da se lahko pravilno, ob upoštevanju njenega materialnega položaja, določi upravičenost do otroškega dodatka in s tem tudi sama višina otroškega dodatka v posledici razvrstitve v posamezni dohodkovni razred.

Toženka je pravilno, na podlagi 13., 14., 15. in 16. člena ZUPJS ugotovila, da dohodek družine znaša 20.956,53 EUR, kar upoštevajoč 5 oseb znese povprečni mesečni dohodek na osebo na podlagi 20. člena ZUPJS 349,28 EUR, kar predstavlja 36,13 % neto povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v RS, ki je v letu 2010 znašala 966,62 EUR in tako glede na dohodkovne razrede (22. člen ZUPJS) je tožnica upravičena do otroškega dodatka v višini 228,25 EUR, za otroke C.C., D.D. in E.E. za čas od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012. Ob prej navedenem je pritožbeno sodišče v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo.