Jedro

Ker je A.A. umrl prej, preden je tožena stranka odločila o njegovem zahtevku za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, so bili po določbi drugega odstavka 5. člena ZOPDA njegovi dediči upravičeni zahtevati nadaljevanje postopka in vstop v postopek sporazumevanja o odškodnini. Zaključek postopka z izdajo odločbe že pokojni osebi ni dopusten, mogoča je le ustavitev postopka, kolikor dediči ne bi izrazili zahteve, da se postopek nadaljuje in da vstopijo vanj.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Komisije za odpravljanje posledic dela z azbestom, št. 01210-3/2017 z dne 30. 5. 2017, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. A.A. je dne 17. 1. 2017 pri toženi stranki na podlagi 5. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (v nadaljevanju ZOPDA) vložil vlogo za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu . Tožena stranka je dne 30. 5. 2017 izdala odločbo, št. 01210-3/2017 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je njegovo vlogo zavrnila. Odločbo je poslala na njegov domači naslov, kjer je bila prejeta dne 2. 6. 2017. 2. Dne 29. 6. 2017 sta tožnika zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo. Pojasnjujeta, da je A.A. dne .... 5. 2017 umrl. Prva tožnica je bila njegova zunajzakonska partnerica, drugi tožnik pa njegov sin ter sta zato njegova zakonita dediča. Četudi zapuščinski postopek še ni končan, je dedovanje nastopilo z dnem zapustnikove smrti, kot to določa 132. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Ker sta pravna naslednika A.A., s tožbo izražata voljo, da vstopata v postopek. Menita, da take situacije, kot je opisana, ne ureja niti Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) niti ZOPDA. Zastavljajo se namreč vprašanja ali je izpodbijana odločba sploh lahko upravna odločba, saj je bila izdana osebi, ki ni imela sposobnosti biti stranka v postopku, ali je bil upravni postopek končan in ali je bila vročitev izpodbijane odločbe opravljena. Iz previdnosti sta pri toženi stranki vložila tudi predlog, naj izda sklep o prekinitvi postopka in tožnika pozove, da vstopita v postopek, podrejeno pa še predlog za obnovo postopka. Z izpodbijano odločbo se po vsebini ne strinjata in to v nadaljevanju utemeljujeta, sodišču pa predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovni postopek.

3. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila, pač pa le predlagala, naj jo sodišče zavrne.

4. Tožba je utemeljena.

5. ZOPDA v 2. členu določa osebe, ki so upravičene do pravic po tem zakonu. Kolikor upravičena oseba umre, lahko njeni dediči zahtevajo nadaljevanje postopka pred medresorsko komisijo ter vstopijo v postopek sporazumevanja o odškodnini, in sicer če je vlogo vložila upravičena oseba iz 2. člena ZOPDA ter če je pridobila mnenje o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (drugi odstavek 5. člena ZOPDA).

6. V obravnavani zadevi je vlogo za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu vložil A.A., ki je dne .... 5. 2017, torej pred izdajo izpodbijane odločbe, umrl. Odločba je bila poslana na njegov domači naslov. Kdo je pisemsko pošiljko, ki je bila naslovljena na pokojnega, prejel, iz vročilnice o vročitvi pisanja ni razvidno. Mogoče je razbrati le, da jo je podpisala oseba z navedbo priimka "A.", ni pa bilo navedeno niti v kakšnem svojsvu je ta oseba pošiljko prejela niti na vročilnici ni bilo označeno, da je naslovnik A.A. umrl. 7. Ker je A.A. umrl prej, preden je tožena stranka odločila o njegovem zahtevku za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu, so bili po določbi drugega odstavka 5. člena ZOPDA njegovi dediči upravičeni zahtevati nadaljevanje postopka in vstop v postopek sporazumevanja o odškodnini. Iz podatkov Okrajnega sodišča v Novi Gorici izhaja, da sta se kot zakonita dediča po zapustniku k dedovanju priglasila tožnika, in sicer prva tožnica kot njegova izvenzakonska partnerica ter drugi tožnik kot njegov sin. Tožnika v tožbi pravilno navajata, da se s smrtjo uvede dedovanje po umrlem (prvi odstavek 123. člena ZD) in da pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti (132. člen ZD). Skladno s tem ju je sodišče štelo za upravičeni stranki v postopku upravnega spora, pa četudi v postopku izdaje upravnega akta doslej nista bila udeležena.

8. Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka s tem, ko je po smrti A.A. izdala izpodbijano odločbo, ravnala v nasprotju z določbami ZOPDA, pa četudi gre sklepati, da z njegovo smrtjo ni bila seznanjena. Iz tega zakona izhaja, da je njegov cilj ugotavljanje, odmera in izplačilo odškodnine osebam, ki so zbolele zaradi izpostavljenosti azbestu. Kolikor med postopkom umrejo, imajo njihovi dediči pravico zahtevati nadaljevanje postopka, pri čemer sodišče izpostavlja, da 44. člen ZUP organu, ki vodi postopek, nalaga, da mora ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. Zaključek postopka z izdajo odločbe že pokojni osebi ni dopusten, mogoča je le ustavitev postopka, kolikor dediči ne bi izrazili zahteve, da se postopek nadaljuje in da vstopijo vanj. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Do ostalih tožbenih navedb se iz tega razloga ni posebej opredeljevalo. V ponovljenem postopku naj tožena stranka tožbo tožnikov šteje kot njuno zahtevo za vstop v postopek, ugotovi ali izpolnjujeta pogoje za vstop v postopek ter na podlagi te ugotovitve nato ponovno odloči v zadevi.