Jedro

Pritožbena zatrjevanja, da je sodišče posredno dodelilo stanovanje tožencu, je zmotno. Zahtevek glede premoženjskih vprašanj pravdnih strank sploh ni bil postavljen, zato sodišče o tem tudi ni moglo odločati. Vprašanja v zvezi s premoženjskimi zahtevki zakoncev se rešujejo v posebnih postopkih, ne pa v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši ter v zakonskih sporih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo ... 1992 sklenili pravdni stranki v kraju ... (I. točka izreka). Mladoletnega sina pravdnih strank A. A. je zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici (II. točka izreka) ter v III. točki izreka odločilo, da stiki mladoletnega otroka z očetom potekajo v skladu z njunim predhodnim dogovorom. Toženca je zavezalo k plačevanju preživnine za čas od 1. 9. 2015 do avgusta 2016 v višini 63,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, za september 2016 v višini 60,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter od 1. 10. 2016 dalje v višini 60,00 EUR mesečno (IV. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo (V. točka izreka), v VI. točki izreka pa je odločilo, da se zaradi umika tožbe glede plačevanja preživnine zakoncu in določitve preživnine polnoletnemu otroku postopek ustavi.

2. Tožnica vlaga pritožbo zoper odločitev o višini preživninske obveznosti toženca. Pritožbenih razlogov sicer ne specificira, bistvo njene pritožbe pa je v grajanju postopanja sodišča, ki ni odločilo o dodelitvi stanovanja eni od pravdnih strank. Izpostavlja, da je tožbo vložila tudi z namenom razrešitve problema skupne lastnine. S sprejeto odločitvijo je toženec, ki ne želi rešiti problema skupne lastnine, postavljen v privilegiran položaj, otroku pa je kršena pravica do odločitve, s kom želi nadalje živeti. Sodišče je posredno dodelilo stanovanje tožencu. S tem, ko ji je bilo naloženo kritje dela položnic v obliki preživnine, je sodišče pritrdilo tožencu, da ima vso pravico živeti v skupnem stanovanju sam z otrokom. Njej preostane le izselitev iz skupnega stanovanja, če s tožencem ne želi več živeti.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši temu ustrezne dolžnosti. Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno podlago svoje odločitev in je določbe 123., 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) pravilno uporabilo. Po izvedenem dokaznem postopku je na eni strani ocenilo povprečne mesečne potrebe mladoletnega A., na drugi pa premoženjsko stanje in dohodke ter druge pridobitne zmožnosti pravdnih strank. Na podlagi navedenega je utemeljeno zaključilo, da je toženec dolžan k preživljanju A. prispevati 63,00 oz. 60,00 EUR mesečno. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sodišče pa tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

7. Tožničino pritožbeno razlogovanje, da bi moralo sodišče sprejeti tudi odločitev o razrešitvi stanovanjskega problema – torej o delitvi skupnega premoženja – je zmotno. Sodišče lahko odloča le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Pravno varstvo nudi strankam le na njihovo zahtevo, ne pa po uradni dolžnosti. Izjema velja v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami. V tovrstnih zadevah sodišče ni vezano na postavljene zahtevke; kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka.(1)

8. Zahtevek v zvezi z ugotavljanjem deleža na skupnem premoženju ter njegova delitev ne sodi v krog prej navedenih sporov. Gre za klasičen premoženjski zahtevek, ki ga mora stranka pravilno oblikovati, sodišče pa je na njen zahtevek vezano – odloča v mejah postavljenega zahtevka. Tožnica takšnega zahtevka ni postavila, zato sodišče o njem ni odločalo.

9. Pritožbena zatrjevanja, da je sodišče posredno dodelilo stanovanje tožencu, je zmotno. Zahtevek glede premoženjskih vprašanj pravdnih strank sploh ni bil postavljen, zato sodišče o tem tudi ni moglo odločati. Vprašanja v zvezi s premoženjskimi zahtevki zakoncev se rešujejo v posebnih postopkih, ne pa v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši ter v zakonskih sporih. Tako bo morala tožnica za razrešitev premoženjskih vprašanj – če z bivšim možem ne bosta dosegla sporazuma – vložiti posebno tožbo oz. predlog v ustreznem postopku.

10. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): Primerjaj 408. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP.