Jedro

Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.

Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo so revidenti po odvetniku dne 28. 10. 2009 vložili revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicujejo na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 in navajajo, da ima izpodbijana odločitev zanje zelo hude posledice, povezane z njihovimi denacionalizacijskimi zahtevki. Dovoljenost revizije utemeljujejo tudi s kršitvami njihovih ustavno in mednarodno zagotovljenih pravic do lastnine in nedotakljivosti premoženja.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenti izpodbijajo z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njihovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ptuj z dne 22. 1. 2009. Tožena stranka je z odločbo z dne 15. 5. 2009, zavrnila pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa, s katero je ta zavrnil zahtevo revidentov za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, ki so bila podržavljena njihovim staršem, A.A. in B.A. kot pravnim naslednikom C.C., ker je bilo za vse osebe, ki bi lahko bile upravičenci po 11. in 12. členu Zakona o denacionalizaciji – ZDen ugotovljeno, da ne izpolnjujejo pogoja glede državljanstva po določbah 9. člena ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Opisanega trditvenega in dokaznega bremena pa revidenti niso izpolnili zgolj s sklicevanjem na vse točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Tega tudi niso storili z navedbo punctuma v uvodu revizije, ki naj bi presegal 20.000,00 EUR, česar pa v ničemer ne pojasnijo. Da mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije, izkazati revident, se je v sklepu Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009 izreklo tudi Ustavno sodišče. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po presoji Vrhovnega sodišča pa tudi niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je sicer revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju, pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Navedenega standarda v obravnavanem primeru revidenti niso izpolnili z zatrjevanjem kršitve pravice do lastnine, ne da bi hkrati konkretno opredelili pravno vprašanje in njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve. Če pa merijo na vprašanje vezanosti upravnega organa, ki odloča o denacionalizacijskem zahtevku, na rešitev predhodnega vprašanja o državljanstvu upravičenca, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve (na primer sodbe I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje, ki upošteva, da so bile ob njegovem odločanju v obravnavani zadevi odločbe o državljanstvu za vse bivše lastnike podržavljenega premoženja in njihove pravne naslednike že pravnomočne, od navedene upravnosodne prakse ne odstopa, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v obravnavani zadevi dovoljenost revizije tudi ni podana po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato revidenti samo s sklicevanjem na posledice, ki naj bi jih izpodbijana odločitev pomenila za njihove denacionalizacijske zahtevke, niso izpolnili trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

9. Glede na to, da revidenti niso izkazali nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.