Jedro

Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe se ni zgodilo prav nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugodi zahtevi tožnice za povračilo pravdnih stroškov in se toženki nalaga, da tožnici v roku 15 dni plača znesek 616,04 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin zahtevek za povračilo stroškov postopka.

2. Tožnica se proti sklepu pritožuje s predlogom za njegovo spremembo oz. razveljavitev, zatrjuje pa kršitev materialnega oz. procesnega prava, namreč napačno uporabo določbe 1. odst. 158. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj pravi, da je tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka. Problematizira stališče sodišča, da njen umik tožbe 15. 4. 2015, pred razpisom naroka, po toženkini izpolnitvi v januarju 2015, ni bil takojšen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZPP v 1. odst. 158. čl. določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tej zadevi je tožnica umaknila tožbo 15. 4. 2015, pri čemer je navedla, da je toženka v januarju (2015) zahtevek izpolnila; slednja tega ob privolitvi v umik tožbe ni prerekala. Med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe se ni zgodilo prav nobeno procesno dejanje, niti niso nobeni stranki nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. Zato je treba šteti, da je bila tožba umaknjena takoj po izpolnitvi. Pritožba pravilno opozarja na številne judikate, ki standard „takoj“ razlagajo upoštevajoč okoliščine primera. Za ta primer je denimo relevantno zlasti stališče, izraženo v sklepu tukajšnjega pritožbenega sodišča I Cpg 1577/2013: „Namen določbe 1. odst. 158. čl. ZPP vsekakor ni v pretirano ozki in posledično nerazumno strogi določitvi časovnega obdobja, ki bi ga še bilo mogoče subsumirati pod termin ˝takoj˝. S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se namreč skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov […].“

5. Tožnica je priglasila nagrado z izvršilni predlog 58,50 EUR, nagrado za postopek 253,50 EUR, PTT 20 EUR, vse to povečano za DDV in sodne takse (teh je bilo za 211 EUR). Skupaj to znese 616,04 EUR.

6. Izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje o stroških je bilo zato treba spremeniti (3. tč. 365. čl. ZPP) in navedene stroške naložiti v plačilo toženki.