Jedro

Ne glede na predhoden predlog strank se postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti.

Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka in postopek ustavilo, ker po izteku štirih mesecev od nastopa mirovanja postopka nobena stranka ni predlagala njegovega nadaljevanja.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožnica iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 210. členom ZPP ter kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje. Opozarja, da sta se stranki po sklenjeni sodni poravnavi v gospodarskem sporu že 6. 11. 2020 sporazumno dogovorili za mirovanje postopka do 1. 6. 2022 in predlog sodišču poslali po elektronski pošti. Sklep, s katerim je bilo odločeno, da mirovanje nastopi 23. 12. 2020, je glede na navedeno napačen. Sodišče je očitno spregledalo predlog strank o trajanju mirovanja in se do njega ni opredelilo, ob pravilni razlagi pa bi moralo zaključiti, da sta stranki že v njem smiselno predlagali nadaljevanje postopka z 2. 6. 2022. 3. Toženec na pravilno vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Mirovanje postopka omogoča strankam, da vplivajo na razvoj postopka, vendar ne neomejeno. Tudi če stranki izrecno izjavita svojo voljo, da postopek miruje, trajanja mirovanja ne moreta poljubno opredeliti. Roki, kot jih določa 210. člen ZPP, so namreč prekluzivni. Tako se ne glede na predhoden predlog strank postopek ne more nadaljevati prej kot v treh mesecih od dneva, ko je mirovanje nastopilo, prav tako pa se postopek ne more nadaljevati, če stranka pred potekom štirih mesecev od pričetka mirovanja ni predlagala njegovega nadaljevanja, ki ne more biti vezano na s strani strank poljubno določen trenutek v prihodnosti. V nasprotnem primeru bi postopki po volji strank lahko trajali neomejeno dolgo, kar ni v skladu z načelom učinkovitega pravnega varstva in ekonomičnosti postopka.

6. V konkretnem primeru iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče predlog strank za mirovanje postopka skupaj s prilogami prejelo 23. 12. 2020. Pritožbeno sodišče sicer dopušča možnost, da je bil enak predlog sodišču posredovan že 6. 11. 20201, kot bi bilo mogoče sklepati iz datumov v prilogah, kar pa ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa2. S sklepom, s katerim je sodišče ugotovilo, da postopek miruje, je namreč stranki seznanilo s posledicami, če nadaljevanja postopka ne predlagata pred iztekom štirih mesecev od začetka mirovanja, torej sta bili seznanjeni, da njunega predloga o zaključku mirovanja postopka s 1. 6. 2022 ne šteje za hkraten predlog za nadaljevanje. Tožnica bi zato morala, da bi se izognila posledicam iz tretjega odstavka 210. člena ZPP, pravočasno predlagati nadaljevanje postopka. Ker tega ni storila, je nastopila fikcija umika tožbe, kot je sodišče pravilno odločilo z izpodbijanim sklepom. Ob tem je neutemeljen pritožbeni očitek kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v sklepu glede odločilnih dejstev ni nasprotij med vsebino presojanih listin in med med samimi listinami. Če pritožnica z nasprotjem nakazuje na njen predlog, da mirovanje traja do 1. 6. 2022, tega dela predloga sodišče v sklepu sploh ni povzelo, torej protispisnosti (tehnične napake) ni zagrešilo. Ker predlog za mirovanje postopka, ki sploh še ni nastopilo, ne more hkrati predstavljati predloga za nadaljevanje postopka, je neutemeljen tudi očitek, da je tožnica nadaljevanje pravočasno predlagala.

7. Ker pritožba glede na navedeno ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica neuspeha tožnice s pritožbo (prvi odstavek 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Mogoča je napaka pri vlaganju pošiljke v spis. 2 V primeru, da bi mirovanje teklo od zgodnejšega trenutka (če bi se sodišče s predlogom seznanilo 6. 11. 2020), bi tudi rok za nadaljevanje postopka iztekel prej.