Jedro

Če tožnik tožbo umakne, mora tožencu povrniti nastale stroške, če ne izkaže, da bi dal toženec povod za tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da v 15 dneh toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 26.250,00 SIT.

Proti sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da toženi stranki njenih pravdnih stroškov ne prizna, pač pa tožeči stranki vključno s stroški vložitve pritožbe in zakonitimi zamudnimi obrestmi. V obrazložitvi pritožbe navaja, da tožeča stranka, ne glede na izpoved tožnika na obravnavi dne 29.9.1998 šteje, da sta bila toženca tista, ki sta povzročila vložitev tožbe. To dejstvo izhaja iz dopisa takratnega odvetnika tožencev z dne 5.6.1996. Sicer pa je tožena stranka prepozno vložila stroškovnik. Sodišče bi lahko odločalo le o tistih stroških, ki so bili priglašeni do konca postopka, pred razveljavitvijo odločbe v stroških.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnika zaslišanega kot stranke in druge toženke pravilno ugotovilo, da tožnika nista dokazala, da sta toženca dala povod za tožbo. Tožeča stranka je na naroku razpolagala z dopisom nekdanjega odvetnika tožencev, na katerega se v pritožbi sklicuje in je imela možnost razčistiti morebitno nejasnost, ki jo zatrjuje, pa tega ni storila. Zato je sodišče prve stopnje moralo upoštevati pravilo, ki velja za primer umika tožbe namreč, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške (157. in 158. čl. ZPP).

Neutemeljen je tudi pritožbeni ugovor, da je tožena stranka stroškovnik vložila prepozno in da bi lahko prvostopenjsko sodišče odločalo le o tistih stroških, ki so bili priglašeni do konca postopka pred razveljavitvijo odločbe o stroških. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki priznalo le stroške nagrade odvetniku za vloženo pritožbo in obvestilo stranki v zvezi s to pritožbo. Gre za pritožbo zoper prvi sklep sodišča prve stopnje, s katerim je slednje odločilo, da morata toženca tožeči stranki povrniti priglašene pravdne stroške. Glede na to, da je bil ta sklep po pritožbi tožene stranke razveljavljen, je bila s tem odločitev o pritožbenih stroških, s katero je tožena stranka uspela, pridržana do končne odločbe (3. odst. 166. čl. ZPP). S sedaj izpodbijanim sklepom sodišče toženi stranki ni priznalo stroškov, ki bi jih moral priglasiti v roku iz 7. odst. 164. čl. ZPP, pač pa pritožbene stroške in stroške dopisa stranki, do katerih je tožena stranka upravičena glede na dejstvo, da je s pritožbo uspela (1. odst. 154. čl. ZPP).

Po navedenem se pokaže, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena in jo je zato pritožbeno sodišče, na podlagi določbe 2. tč. 380. čl. ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke. Temelji pa na določbi 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP in je posledica dejstva, da tožeča stranka s pritožbo ni uspela.