Jedro

Mestna občina je samoupravna lokalna skupnost, ki je v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN upravičena predlagateljica postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopno odločbo se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja (del meje) parcel št. 903, 1042/1, 1054/7, 1054/11 in 1060 s sosednjimi parcelami št. 904/1, 904/2, 1059, 1061 in 1184/1 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka so bile v tej katastrski občini ugotovljene spremembe glede ukinjenih in na novo nastalih parcel, v zvezi s tožečo stranko pa je relevantna odločitev, da se ukine parcela št. 1058/1, iz katere nastaneta novi parceli št. 1058/11 in 1058/14, ter parcela št. 1058/2, iz katere nastaneta novi parceli št. 1058/10 in 1058/13. Grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga te odločbe (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je geodetsko podjetje A. d.o.o. po pooblastilu Mestne občine Maribor dne 27. 1l. 2015 na Območni geodetski upravi Maribor vložilo zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje zgoraj navedenih parcel z navedenimi sosednjimi parcelami in parcelacije parcel, med katerimi sta tudi parc. št. 1058/1 in 1058/2, katerih solastnica je tožnica. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiški knjigi izdelalo geodetsko podjetje A. d.o.o., potrdil pa odgovorni geodet B.B. Prvostopni organ je opravil preizkus vloge po 35. in 51. členu ZEN in ugotovil, da ni razlogov za zavrženje oziroma za zavrnitev. Parcelacija se je izvedla na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti - občinskega lokacijskega načrta: Odloka o občinskem lokacijskem načrtu za del območij prostorsko planskih enot Ra 6-Z, Ra 2-S (med vznožjem Pohorja, kompleksom Habakuk, Lackovo cesto in Potjo na okope v Mariboru). V elaboratu parcelacije je izkazano tudi zagotovilo, da je izvedena parcelacija v skladu z načrtom parcelacije iz navedenega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo glede na določbe 48. člena ZEN ni potrebno. Na mejni obravnavi so udeležene stranke v zapisniku z dne 17. 3. 2014 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, glede tistega dela, kjer je meja tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, pa je bil lastnikom teh zemljišč poslan pisni poziv, da pred pristojnim sodiščem v roku 30 dni po prejemu poziva začnejo sodni postopek ureditve meje in o tem obvestijo geodetsko upravo ter hkrati predložijo dokazilo o vložitvi popolne vloge za sodno ureditev meje. Pozvani lastniki sodnega postopka v postavljenem roku niso začeli, čeprav so bili v pozivu opozorjeni na pravne posledice, zaradi česar v skladu s četrtim odstavkom 39. člena ZEN šteje, da se strinjajo s potekom predlagane meje.

3. Tožeča stranka se je zoper to odločbo pritožila, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z uvodu navedeno odločbo njeno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ ugotavlja, da je prvostopni upravni organ glede na ugotovljeno dejansko stanje ter materialnopravno podlago pravilno izdal izpodbijani akt. Parcelacija je bila izvedena na podlagi zgoraj navedenega občinskega lokacijskega načrta, ki je akt organa samoupravne lokalne skupnosti. Mestna občina Maribor je samoupravna lokalna skupnost in zato upravičena predlagateljica predmetnega postopka. Elaborat mora izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta, soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo pa ni potrebno. Glede na to so bili zakonski pogoji za izvedbo evidentiranja parcelacije izpolnjeni, zato drugostopni organ pritožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, na podlagi česa je Mestna občina Maribor upravičena vlagateljica. Razen tega so se parcele, katerih solastnica je tožnica, zgolj parcelirale in se meja teh parcel ni urejala v predmetnem postopku. Zato se del izpodbijane odločbe, kjer je navedeno, da so vse zgoraj navedene stranke na mejni obravnavi podpisale strinjanje s potekom predlagane meje z izjemo tam navedenih strank, ne nanaša na tožnico in njene parcele, ampak na stranke postopka, katerih meje so se urejale v predmetnem postopku. Dodaja, da sta tako prvostopni izrek in obrazložitev zadostna in pravilna. Razen tega drugostopni organ tožnici še pojasnjuje, da se z evidentiranjem parcelacije ne posega v lastninsko pravico na predmetnih parcelah in parcelacija kot taka ne pomeni razpolaganja z zemljiščem, torej pridobivanja in odsvajanja, saj ostane po izvedeni parcelaciji in izdani odločbi lastninsko stanje na zemljišču, ki se je parceliralo, nespremenjeno.

4. Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe. Izpodbijani odločbi očita, da v njej ni navedeno po katerem zakonu ima Mestna občina Maribor pravico zahtevati parcelacijo, in zakaj je parcelacija sploh potrebna. S tem je storjena kršitev 214. in 217. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), s tem pa bistvena kršitev pravil upravnega postopka. Razen tega je v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno dejansko stanje, ko je navedeno, da bi naj na mejni obravnavi v zapisniku z dne 17. 3. 2014 tožeča stranka podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, saj tožeča stranka tega ni storila. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške upravnega spora.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Odgovor na tožbo pa je vložila Mestna občina Maribor, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu 3. alineje 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V predmetni zadevi je bil postopek parcelacije uveden na podlagi 48. člena ZEN, predlagala pa ga je Mestna občina Maribor kot organ samoupravne lokalne skupnosti. S tem je njena aktivna legitimacija za uvedbo postopka izkazana. Akt organa samoupravne lokalne skupnosti, na podlagi katerega je bila opravljena parcelacija, je Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območij prostorsko planskih enot Ra 6-Z, Ra 2-S, ki je bil objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku. Zato ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da Mestna občina Maribor ne izkazuje aktivne legitimacije za predmetni upravni postopek.

7. Dodaja, da je treba pritrditi navedbam tožnice, da se lahko, kadar gre za zadevo, ki se tiče večjega števila določenih oseb, izda ena sama odločba, kar je upravni organ tudi pravilno storil in v postopku izdal eno odločbo. Ne gre pa pritrditi navedbam tožnice, da bi morale biti vse osebe navedene v izreku, saj so tam pravilno navedene parcele v katastrski občini, ki so predmet sprememb. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe, na katere je drugostopni organ v svoji odločbi obširno odgovoril in njene ugovore pravilno zavrnil. Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. Parcelacija je združitev parcel ali delitev parcele, delitev parcele pa je oblikovanje dveh ali več parcel iz ene parcele (prvi in tretji odstavek 47. člena ZEN). Nove parcele nastale s parcelacijo in njihove meje se evidentirajo v zemljiškem katastru na podlagi upravnega postopka, na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (prvi odstavek 48. člena ZEN). Uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, ki se izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, zahteva državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti (četrti odstavek 48. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije je treba priložiti elaborat parcelacije, ki ga izdela geodetsko podjetje. Če se parcelacija izvede na podlagi akta državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, mora ta elaborat izkazovati skladnost izvedene parcelacije z načrtom parcelacije iz tega akta. Soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo ni potrebno (šesti odstavek 48. člena ZEN). Elaborat parcelacije mora vsebovati prikaz novih parcel in njihovih mej. Sestavine elaborata parcelacije podrobneje določi minister (sedmi odstavek 48. člena ZEN).

11. Geodetska uprava po prejemu zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije preizkusi, ali elaborat parcelacije vsebuje vse predpisane sestavine in ali podatki o novih delih mej in parcelacijah omogočajo evidentiranje v zemljiškem katastru (prvi odstavek 51. člena ZEN). Če elaborat parcelacije ne vsebuje vseh predpisanih sestavin, geodetska uprava pozove vlagatelja zahteve, da v določenem roku predloži dopolnjen elaborat parcelacije. Če dopolnjenega elaborat parcelacije v določenem roku ne predloži, se zahteva s sklepom zavrže (drugi odstavek 51. člena ZEN). Geodetska uprava s sklepom zavrže zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije tudi, če je ni vložila upravičena oseba, ali če je že v teku upravni ali sodni postopek parcelacije (tretji odstavek 51. člena ZEN). Geodetska uprava z odločbo zavrne zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije, če elaborata parcelacije ni izdelalo geodetsko podjetje, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje geodetskih storitev; je elaborat parcelacije kot odgovorni geodet podpisala oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za odgovornega geodeta za izvajanje geodetske storitve v skladu z zakonom, ki ureja geodetsko dejavnost; je elaborat parcelacije izdelalo geodetsko podjetje, ali je postopek parcelacije izvedel geodet, ali je elaborat parcelacije potrdil odgovorni geodet v nasprotju s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona; podatki o novih delih mej in parcelah ne omogočajo evidentiranja v zemljiškem katastru; parcelacija ni izvedena v skladu z aktom državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, kadar se izvede na podlagi tega akta, ali kadar niso izpolnjeni drugi predpisani pogoji (četrti odstavek 51. člena ZEN).

12. Geodetska uprava na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka odloči o zahtevi za uvedbo upravnega postopka evidentiranja parcelacije z odločbo. V izreku odločbe o evidentiranju parcelacije se navedejo parcelne št. ukinjene oziroma ukinjenih parcel in parcelne št. nove oziroma novih parcel. Obvezna priloga odločbe o evidentiranju parcelacije je grafični prikaz parcel, ki prikazuje stanje parcel po opravljeni parcelaciji in nove zemljiškokatastrske točke (prvi odstavek 52. člena ZEN). Na podlagi dokončne odločbe o evidentiranju parcelacije se v zemljiškem katastru vpiše nov del meje nove parcele kot urejen del meje, razen v primeru iz četrtega odstavka 49. člena tega zakona (drugi odstavek 52. člena ZEN).

13. Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena zakonska določila v zadevi pravilno uporabljena. Mestna občina Maribor je samoupravna lokalna skupnost, ki je v skladu s četrtim odstavkom 48. člena ZEN upravičena predlagateljica postopka parcelacije na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, v obravnavani zadevi je to Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območij prostorsko planskih enot Ra 6-Z, Ra 2-S. Ta zakonska določba in odločba sta navedeni tako v prvostopni kot drugostopni odločbi, zato ni mogoče pritrditi tožbi, da v izpodbijani odločbi ni navedena materialnopravna podlaga, na osnovi katere je Mestna občina Maribor upravičena predlagateljica postopka parcelacije. Z navedbo, da je podlaga za postopek parcelacije navedeni odlok, pa je v zadostni meri obrazložen razlog parcelacije.

14. Kot je tožnici pojasnil že drugostopni organ, pri parcelah, katerih solastnica je tožnica, ni šlo za postopek evidentiranja urejene meje, zato je razlogi prvostopne odločbe v zvezi s tem ne zadevajo. Postopek evidentiranja urejene meje je bil izveden za parcele v lasti drugih lastnikov, zato se obrazložitev o strinjanju z delom predlagane meje oziroma o napotitvi na začetek sodnega postopka, v delu, kjer strinjanja o tem ni bilo, nanaša na lastnike teh zemljišč in ne na tožnico.

15. Glede postopka parcelacije, ki teče na podlagi akta organa samoupravne lokalne skupnosti, kot je tekel postopek glede parcel, katerih solastnica je tožnica, pa šesti odstavek 48. člena ZEN izrecno določa, da soglasje lastnikov s tako izvedeno parcelacijo, ki mora biti skladna z načrtom parcelacije iz tega akta, ni potrebno.

16. V izreku prvostopne odločbe so v skladu s prvim odstavkom 52. člena ZEN pravilno navedene parcelne številke ukinjenih parcel in parcelne številke novih parcel, zato so tudi tožbeni ugovori, da bi morale biti v izreku navedene še vse v postopku sodelujoče osebe, neutemeljeni.

17. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da ni podan nobeden od razlogov iz 51. člena ZEN za zavrženje ali zavrnitev zahteve za uvedbo postopka parcelacije, zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

18. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.