Jedro

Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) neprerekanih terjatev v stečaju zaradi posebne ureditve, ni dopustno.

Izrek

Revizija se zavrže v delu glede zahtevkov tožnikov ...

V ostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožniki so postavili dva zahtevka. S primarnim zahtevajo plačilo svojih denarnih terjatev, s podrejenim pa ugotovitev, da so njihove terjatve strošek stečajne mase tožene stranke in jih je tožena stranka dolžna poplačati tožnikom pred poplačilom drugih upnikov. Okrožno sodišče v Ljubljani je tožbo zavrglo z obrazložitvijo, da je bilo o primarno postavljenem tožbenem zahtevku za plačilo vtoževanih zneskov že odločeno v stečajnem postopku. Za uveljavitev podrejenega tožbenega zahtevka pa tožniki po mnenju sodišča prve stopnje nimajo pravnega interesa.

2. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Relevantno dejansko stanje 3. Tožniki so v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavili svoje terjatve za vrnitev zneskov, ki so jih toženi stranki plačali kot dele kupnine za stanovanja v izgradnji. Po začetku stečaja nad toženo stranko je stečajni upravitelj namreč odstopil od prodajnih pogodb, sklenjenih s tožniki, njihove terjatve za vrnitev vplačanih zneskov pa je priznal. Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. Tožeča stranka uveljavlja razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi zahtevku tožeče stranke, oziroma da razveljavi sklepa sodišč druge in prve stopnje ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

5. Tožeča stranka navaja, da o dajatvenem zahtevku, ki ga kot primarnega uveljavlja v tem postopku, ni bilo pravnomočno odločeno, saj terjatev za vračilo kupnine po njenem mnenju ne bi bilo treba prijavljati v stečajnem postopku, ampak naj bi se poplačale kot stroški stečajnega postopka. Čeprav ni bilo napotitvenega sklepa, imajo tožniki v tej pravdi pravni in ekonomski interes za ugotovitev, da se njihove terjatve poplačajo kot stroški stečajnega postopka.

6. Revizija je bila vročena toženi stranki in stranskemu intervenientu, ki nanjo nista odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za delno zavrženje revizije 7. Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).(1) V primeru subjektivne kumulacije zahtevkov se za ugotovitev pravice do revizije uporabijo pravila 41. člena ZPP. Uvrščena so namreč v poglavje „ugotovitev vrednosti spornega predmeta“ in vsebinsko dopolnjujejo 39. člen ZPP, kot temeljno pravilo tega poglavja, ki se uporablja tudi za ugotovitev pravice do revizije.(2) Če imajo zahtevki različno podlago ali se uveljavljajo zoper več tožencev (smiselno enako tudi, če jih uveljavlja več tožnikov), je za dovoljenost revizije odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. V obravnavani zadevi zahtevki tožnikov ... ne presegajo vrednosti 20.864,63 EUR. Zato revizija glede odločitve o njihovih zahtevkih ni dovoljena (490. člen ZPP) in jo je Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Razlogi za delno zavrnitev revizije 9. Stečajni upravitelj je terjatve tožnikov na naroku za preizkus terjatev priznal in veljajo za ugotovljene, prerekal pa je njihov status stroškov stečajnega postopka. Na takšno prerekanje opirajo tožniki tožbo v tej zadevi, s katero želijo doseči, da bi se njihove vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko poplačale v polni vrednosti.

10. Tožniki zmotno menijo, da terjatev, nastalih po odstopu stečajnega upravitelja od obojestransko odplačnih pogodb, sklenjenih pred začetkom stečajnega postopka, ni treba prijaviti stečajnemu senatu. Skladno s 1. točko drugega odstavka 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS, št. 67/1993 s spremembami – ZPPSL) imajo upniki terjatve, nastale zaradi odstopa od pogodbe, za njihovo prijavo na voljo 30 dnevni rok od dneva prejema obvestila stečajnega upravitelja. ZPPSL je s tem za take terjatve določil enak postopek uveljavljanja kot za terjatve, nastale pred začetkom stečaja. To pomeni ne samo, da se prijavljene terjatve preizkušajo na naroku za preizkus terjatev, pač pa tudi, da o njihovem plačilu odloča stečajni senat. Praviloma je to s sklepom o glavni razdelitvi (6. točka prvega odstavka 74. člena in drugi odstavek 165. člena ZPPSL). Pravno varstvo zoper sklepe stečajnega senata je zagotovljeno s pritožbo (prvi odstavek 13. člena ZPPSL).

11. Sprožanje posebnega, vzporednega postopka glede odločanja o statusu (načinu plačila) neprerekanih terjatev zaradi posebne, zgoraj opisane ureditve, tako ni dopustno. Sodišče prve stopnje je zato tožbo pravilno zavrglo.

12. Uveljavljani revizijski razlogi glede na navedeno niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato revizijo v delu, v katerem je dovoljena, kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP). Zavrnitev pravnega sredstva vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov v zvezi s pravnim sredstvom.

Op. št. (1): Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro. Op. št. (2): Tako Vrhovno sodišče tudi v sklepih III Ips 28/2000 z dne 24. 5. 2000, II Ips 271/2001 z dne 24. 1. 2002, III Ips 125/2001 z dne 30. 5. 2002, III Ips 94/2002 z dne 6. 2. 2003, III Ips 28/2004 z dne 15. 2. 2005, III Ips 44/2007 z dne 23. 5. 2007 in III Ips 137/2007 z dne 29. 1. 2008.