Jedro

Da sklopa nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X., ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč tudi nepremičnini 354/2 in 354/4, pritožnica prvič v tem postopku, ki teče že vse od leta 2012, uveljavlja šele v pritožbi. Ob tem ne pojasni, zakaj te okoliščine v postopku ni mogla brez svoje krivde navesti že prej. Zato je njeno pritožbeno zavzemanje za cenitev dodatnih nepremičnin prepozno in kot tako nedopustno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Prva nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da tržna vrednost nepremičnin z ID znakoma 0000 347 in 0000 348/1 v solasti predlagateljev in prve nasprotne udeleženke, ki predstavljata stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X., znaša 309.363 EUR.

2.Prva nasprotna udeleženka je zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo, nominalno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).1 Pritožbenemu sodišču predlaga, naj sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter odloči, da so ji predlagatelji dolžni povrniti stroške pritožbenega postopka.

2.V pritožbi opozarja, da stavbnega zemljišča s stavbo z naslovom X. ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč poleg njiju tudi nepremičnini 354/2 in 354/4. Stavba se namreč nahaja tudi na parceli 354/2, dvorišče pa sega tudi na parcelo 354/4 (pri tem se sklicuje na izvedensko mnenje oz. poročilo z dne 9. 2. 2024). Tudi parceli 354/2 in 354/4 sta predmet tega postopka, saj je bila s predlogom z dne 25. 11. 2003 predlagana tudi delitev solastnine na teh nepremičninah. Izpodbijani sklep je nepopoln. Za pravilno in zakonito delitev solastnine je treba enotno voditi postopek za delitev solastnine na celotnem (nedeljivem) sklopu nepremičnin, ki predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo X. ki zajema 4 parcele (347, 348/1, 354/2 in 354/4). V nasprotnem primeru (z ločeno delitvijo) bi nastalo pravno in dejansko nevzdržno stanje, saj bi se stavba le delno nahajala na prodanih nepremičninah, delno pa še vedno na nepremičninah v solasti udeležencev. Izrek izpodbijanega sklepa je v nasprotju sam s sabo, kajti navedeni sta le dve od štirih nepremičnin, ki predstavljajo stavbno zemljišče. Sodni cenilec je pri cenitvi upošteval celotno stavbno zemljišče, vključno s parcelama 354/2 in 354/4, kar izhaja iz fotografij na 12. strani poročila. Očitno je torej cenilec pri izdelavi poročila izhajal iz dejanskega stanja v naravi, v poročilu pa je pomotoma navedel, da sta predmet njegove cenitve le parceli 347 in 348/1. Sklep je nepravilen tudi, če je pravilna ločena ugotovitev vrednosti nepremičnin. Treba je pridobiti oceno vrednosti le za parceli 347 in 348/1, ki je bistveno nižja od ugotovljene, saj gre le za del stavbnega zemljišča.

3.Predlagatelji na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V tej nepravdni zadevi je bila 16. 3. 2012 predlagana delitev solastnih parcel 353, 347 in 348/1, k. o. 0000.2 Delni sklep z dne 14. 9. 2020, s katerim je bilo odločeno, da se delitev parcel 347, 348/1 in stavbe št. 25 na teh nepremičninah opravi s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička, je že pravnomočen (pritožba prve nasprotne udeleženke je bila zavrnjena s sklepom VSL I Cp 774/2021 z dne 29. 9. 2021). Nato so predlagatelji 13. 12. 2021 predlagali cenitev teh nepremičnin in njihovo prodajo. Izvedencu gradbene stroke je bila 13. 12. 2023 odrejena (ponovna) ugotovitev vrednosti nepremičnin 348/1 in 347, saj je bilo predhodno izvedensko mnenje iz leta 2014. Nobena od strank ni imela pripomb na novo izvedensko mnenje z dne 9. 2. 2024 niti ne na njegovo dopolnitev z dne 24. 11. 2024, ki jo je sodišče prve stopnje odredilo po uradni dolžnosti zaradi prej neupoštevane služnosti stanovanja.

6.Glede na povzet potek postopka ne drži, da sta predmet tega postopka tudi parceli 354/2 in 354/4. Ta postopek se ni začel s predlogom za delitev solastnega premoženja z dne 25. 11. 2003, na katerega se sklicuje pritožnica, temveč s predlogom, ki je bil vložen 9 let kasneje. Omenjeni parceli nista bili predmet delitve niti predmet cenitve v tem postopku. Do sedaj to za nobenega udeleženca tega postopka tudi ni bilo sporno.

7.Da sklopa nepremičnin, ki v naravi predstavljajo stavbno zemljišče s stavbo z naslovom X. ne sestavljata le nepremičnini 347 in 348/1, temveč tudi nepremičnini 354/2 in 354/4, pritožnica prvič v tem postopku, ki teče že vse od leta 2012, uveljavlja šele v obravnavani pritožbi. Ob tem ne pojasni, zakaj te okoliščine v postopku ni mogla brez svoje krivde navesti že prej - denimo ob seznanitvi z zadnjim izvedenskim mnenjem z dne 9. 2. 2024, ki mu očita napako. Zato je njeno pritožbeno zavzemanje za cenitev dodatnih nepremičnin (354/2 in 354/4) prepozno in kot tako nedopustno (1. odst. 337. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Enako velja za pritožbeno grajo, da je vrednost parceli 347 in 348/1 bistveno nižja od ugotovene, češ da gre le za del stavbnega zemljišča (tudi sicer ta graja glede manjvrednosti ostaja zgolj na ravni pavšalnega zatrjevanja).

8.Posledično ni mogoče pritrditi pritožbenima očitkoma, da je izpodbijani sklep nepopoln in da v njegovem izreku obstaja notranje neskladje.

9.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (353. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP, oba v zvezi s 37. čl. ZNP).

10.Prva nasprotna udeleženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 35. čl. ZNP in 1. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

-------------------------------

1Ker se je postopek v obravnavani zadevi začel pred 15. 4. 2019, to je pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/2019), je treba upoštevaje prehodno določbo 216. člen ZNP-1 uporabiti določila prej veljavnega zakona, to je ZNP (Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami).

2V nadaljevanju je navedba katastrske občine opuščena, ker se vse parcele nahajajo v tej isti katastrski občini.

Zveza: