Jedro

Ob že predstavljenih materialnopravnih izhodiščih je potrebno in pomembno, da so z nalogami skrbnika v sklepu jasno in določno opredeljene omejitve varovanca pri uveljavljanju njegovih pravic in varovanju njegovih koristi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 4. 2023 nasprotno udeleženko A. A. postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka). Za skrbnika je imenovalo Center za delo Savinjsko – Šaleška, Enota Žalec, z nalogami, da zastopa varovanko in podaja druge izjave volje zanjo zlasti v sodnih in upravnih postopkih (glede presoje, kateri postopek začeti in ga nadaljevati) (II. točka izreka). Sklenilo je, da nasprotna udeleženka lahko samostojno sklepa pravne posle, upravlja in razpolaga z denarnimi sredstvi in drugim premoženjem, skrbi za zdravje in zdravljenje, za ureditev bivanjskih razmer, varuje svojo osebnost, ureja svoje zadeve, ima sposobnost samostojnega življenja in lahko uveljavlja aktivno in pasivno volilno pravico (III. točka izreka). Sklenilo je, da se pri nepremičnini parcela ... 246/401 ter pri nasprotni udeleženki do 1/3 solastni nepremičnini parcela ... 245/60 izbriše zaznamba začetka postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pod Dn .../2023 na podlagi obvestila z dne 4. 1. 2023 (IV. točka izreka) ter odločilo, da se skupni stroški tega nepravdnega postopka 971,96 EUR poplačajo iz proračunskih sredstev sodišča (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se nasprotna udeleženka po pooblaščenki pravočasno pritožuje. Uvodoma uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Najprej izpostavlja, da je izpodbijani sklep nejasen in nerazumljiv. Točki II in III izreka sta si med seboj v nasprotju, zato je v tem delu sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka. V točki II izreka, kjer bi moralo biti eksaktno in konkretno napisano, v katerih postopkih naj skrbnik nasprotno udeleženko zastopa, je zapisano, da naj jo zastopa ″zlasti‶ v sodnih in upravnih postopkih. Beseda ″zlasti″ vnaša v izrek sklepa negotovost, ali sodišče meri na vse sodne in upravne postopke ali le na nekatere od njih. Drugačnih vrst postopkov, kot so sodni in upravni, po mnenju pritožbe tudi ni. V primeru, da se šteje, da naj skrbnik zastopa nasprotno udeleženko v določenih sodnih in upravnih postopkih, pa je ostalo odprto vprašanje, kdo je tisti, ki bo odločil, v katerem postopku naj bo nasprotna udeleženka zastopana in v katerih ne. Nedoločen sklep je dejansko neizvršljiv, saj je več vprašanj odprl, kot pa jih zaprl. Nadalje tudi zapis v oklepaju ″glede presoje, kateri postopek začeti in ga nadaljevati‶ ne določa jasno, ali bo skrbnik tisti, ki bo samo odločil, ali naj nasprotna udeleženka nek postopek sproži oziroma ali naj v njem sodeluje, ali jo bo v postopku tudi dejansko zastopal in ali bo izražal izjave volje zanjo. III. točka izreka je po mnenju nasprotne udeleženke nepotrebna, saj ni treba posebej zapisati, kaj lahko nasprotna udeleženka počne sama. Tudi sicer ta točka izreka vnaša še dodatno nejasnost v izpodbijani sklep, saj je v njej zapisano, da nasprotna udeleženka lahko sama med drugim tudi ″ureja svoje zadeve‶. Urejanje zadev v praksi in po logičnem sklepanju pomeni na primer, da si da oseba izdelati nov osebni dokument, kar pa se ureja v upravnem postopku. V praksi bo pri vsaki najmanjši stvari, ki jo bo nasprotna udeleženka želela urediti, nastal problem. Sodišče, ki je predmetni postopek pričelo po uradni dolžnosti, je dobro seznanjeno s situacijo in mora točno vedeti, zakaj je postopek bil sprožen in kaj se z njim zasleduje, kje bi po njegovem bilo treba omejiti upravičenja nasprotne udeleženke, zato je popolnoma nesprejemljivo, da odločitev sodišča ni jasna, konkretna in nedvoumna. Iz točke II in III izpodbijanega sklepa ni moč nedvomno zaključiti, v katerem delu (za kakšne postopke, za vse ali le nekatere) in v kakšnem obsegu (zastopanje ali določene izjave volje), je sodišče nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo. Nasprotna udeleženka v pritožbi uveljavlja tudi zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Navaja, da je dokazni postopek sodišče izvedlo pomanjkljivo, ker ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala. Zato je prišlo tudi do napačne uporabe materialnega prava in je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen. Nepreverljiva in zato nesprejemljiva je obrazložitev sodišča, da izvedba po nasprotni udeleženki predlaganih dokazov ne bi mogla spremeniti dokazne ocene celotnega postopka, četudi bi predlagane priče izpovedovale tako, kot trdi nasprotna udeleženka. Takšno pojasnilo izkazuje nedopustno arbitrarnost sodišča. Sodišče ne sme vnaprej prejudicirati, kaj bi izvedba kakšnega dokaza doprinesla k odločitvi, sodišče lahko dokazno ocenjuje le izvedene dokaze. Nasprotna udeleženka vztraja pri vseh svojih dosedanjih navedbah v postopku. Izpostavlja, da ni povsem pojasnjen razlog, zaradi katerega je bil ta postopek začet (veliko število vlog, skupno 32 v zadnjih letih, ki so se vpisovale v različne sodne vpisnike in zadnje elektronske vloge, ki niso konkretizirane). Prepričana je, da vloga z dne 03. 04. 2022, ki sta jo imela pri sebi predstavnika zakonitega udeleženca, ko sta jo obiskala na domu, ni niti nejasna niti neutemeljena. Tudi na naroku ni bilo govora niti izpostavljanja vlog sodišču, ki bi naj bile nerazumljive ali preobsežne, tako da se nasprotna udeleženka sploh ni mogla konkretno izjaviti glede teh svojih vlog in morda v zvezi z njimi podati kakšnega pojasnila. O mnenju pravnega strokovnjaka, ki ga je pridobila nasprotna udeleženka v zvezi s svojimi vlogami, se sodišče prve stopnje ni izreklo in je tudi neutemeljeno in napačno zavrnilo dokazni predlog nasprotne udeleženke, da se ta pravni strokovnjak (odvetnik B. B.) zasliši. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Okoliščina, ali so vloge nasprotne udeleženke res nerazumljive in preobsežne za obravnavo pri sodišču, je bistvena za odločanje v tej zadevi. Vloga z dne 03. 04. 2022 je bila prav tako pregledana po odvetniku B. B., preko zavarovalne police zavarovalnice ARAG-a, kjer ima nasprotna udeleženka sklenjeno zavarovalno polico VARNOST, za svetovanje in zastopanje, ta vloga je tudi neupravičeno predmet postavitve nasprotne udeleženke pod skrbništvo. Nasprotna udeleženka tudi zaradi ARAG police ne potrebuje skrbništva s strani CSD za zastopanje ali izjavljanje volje zlasti pred sodnimi in upravnimi organi, saj ima za to zagotovljeno pravno pomoč strokovnjaka, CSD pa ni usposobljen pravni strokovnjak za nalogo, kot mu jo je sodišče določilo z izpodbijanim sklepom. Izpostavlja, da je mnenju izvedenke dr. C. C. nasprotovala in ga ne sprejema. Navaja, da je večkrat neuspešno po elektronski pošti zahtevala, da se ji vročijo sklepi o stroških sodne izvedenke, nato pa je osebno pri sodišču 31. 03. 2023 prevzela sklepa o stroških, pri tem pa v sodnem spisu zasledila tudi uradni zaznamek z dne 10. 03. 2023, iz katerega izhaja, da se je sodna izvedenka, kar je neobičajna praksa, telefonično obrnila na sodišče in opozorila, da zna biti za nasprotno udeleženko ta postopek izjemno obremenjujoč in da lahko pride do poslabšanja njenega stanja ter predlagala, da sodišče opozori CSD, da je sodišče to tudi storilo, CSD pa je odgovoril z vlogo 21. 3. 2023. Nič od tega pooblaščenki niti nasprotni udeleženki ni bilo poslano, kar je kršitev pravil postopka, kršena je kontradiktornost postopka, saj nasprotna udeleženka o dejanjih, ki se je neposredno tičejo, sploh ni nič vedela in se ni imela možnosti o njih izjaviti, očita tudi pristransko sojenje. Poudarja, da je sodišče prve stopnje dokazne predloge nasprotne udeleženke neutemeljeno v celoti zavrnilo, da pri njih in njihovi konkretizaciji tudi pritožbeno vztraja, saj je predlagane dokaze za odpravo kršitev pravil postopka in za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja potrebno izvesti. Vztraja, da je potrebno postaviti drugega sodnega izvedenca (po predlogu nasprotne udeleženke naj bo to dr. D. D., ker dr. E. E. ni sodni izvedenec, naj pa bo zaslišan kot strokovna priča), vztraja pri zaslišanju odvetnika B. B., ki bo znal sodišču povedati vse o razumljivosti, jasnosti in sposobnosti sodne obravnave vlog nasprotne udeleženke, vztraja pri zaslišanju detektiva F. F., dr. D. D., G. G. ter tudi zaslišanju H. H., I. I. in J. J., ki jih je za primer, da bi bila postavljena pod skrbništvo, predlagala za skrbnice, ker jim zaupa in izpolnjujejo pogoje za skrbnika, o zadevi jim je tudi že pisala. S tem postopkom je seznanila tudi Državni zbor, ki jo je obvestil, da je njeno vlogo posredoval v reševanje Odboru za pravosodje ter Komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Prav tako je pri Državnemu zboru prijavila poslujočo sodnico zaradi uvedbe in protipravnega postopanja postavitve pod skrbništvo. Sodišče bi moralo preveriti, če bi osebe, predlagane za morebitnega skrbnika po nasprotni udeleženki, ne glede na njihovo siceršnjo funkcijo, bile pripravljene prevzeti skrbništvo nad nasprotno udeleženko, moralo bi jih zaslišati ali pridobiti njihove izjave. Neizvedba teh dokazov predstavlja kršitev pravil postopka, ki je vplivala na zakonitost postopka, saj nasprotni udeleženki ni bila dana možnost izbire morebitnega skrbnika. Glede na vsebino nalog, zaupanih skrbniku v konkretni zadevi, nasprotna udeleženka meni, da CSD kot institucija nima strokovnih znanj, da bi lahko opravljal zaupano mu nalogo. Takšno nalogo bi zmogel opravljati le pravni strokovnjak, kar pa CSD v svoji osnovi ni. Vztraja, da je v tem postopku potrebno angažirati drugega sodnega izvedenca. Navaja, da je sodna izvedenka zaključila, da ima nasprotna udeleženka dve duševni motnji, od katerih le ena, kverulantska paranoja, vpliva na to, da naj bi bilo nasprotno udeleženko treba postaviti pod delno skrbništvo. Sodišče ni strokovnjak zdravstvene stroke in ni prav, da nekritično povzema mnenje, ki mu pregledovana oseba utemeljeno in konkretizirano nasprotuje. Pravilnost izvedenskega mnenja lahko potrdi ali dokaže njegovo nepravilnost le drugo mnenje strokovnjaka iste stroke. Z nobeno od diagnoz sodne izvedenke se nasprotna udeleženka ne strinja. Iz preteklih izvidov nasprotne udeleženke (PB ...) ne izhaja niti paranoidna shizofrenija niti kverulantska paranoja, ki ju je po kratkem pogovoru z nasprotno udeleženko ugotovila sodna izvedenka, v poprejšnjih izvidih nasprotne udeleženke je kot diagnoza navedena le neopredeljena neorganska psihoza. Razhajanja med poprejšnjimi izvidi v sodnem spisu z diagnozama, kot ju je ugotovila sodna izvedenka v tem postopku, so ogromna in teh razhajanj po mnenju nasprotne udeleženke ni odpravila niti izvedenka v (pisnem in ustno dopolnjenem) mnenju niti sodišče v izpodbijanem sklepu. Zato je sklep v nasprotju z listinami v spisu in ga ni mogoče preveriti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Sodišče bi moralo utemeljiti svojo trditev, da je nasprotna udeleženka na sodišče vlagala vrsto vlog, ki so bile nerazumljive in nesposobne obravnave. Vse vloge, na podlagi katerih se je sodišču porodilo to stališče, bi morale biti izrecno navedene in vložene v ta sodni spis, in bi morale biti predmet presoje pravnega strokovnjaka, ki bi povedal, ali so vloge v resnici takšne, kot jih sodišče ocenjuje. Če bi pravni strokovnjak menil, da temu ni tako in da so vloge nasprotne udeleženke razumljive in sposobne obravnave, potem nasprotna udeleženka skrbnika za zastopanje in izjavljanje volje v sodnih postopkih zagotovo ne potrebuje. Ta okoliščina se ni raziskovala in ugotavljala, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in sodišče dejanske podlage za izpodbijani sklep nima. Predlaga, da se njeni pritožbi ugodi. Primarno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev postopka in podredno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo razsojo. Priglaša in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Zakoniti udeleženec se v odgovoru na pritožbo – vlogi sodišču z dne 5. 6. 2023 opredeljuje do pritožbenih navedb nasprotne udeleženke in med drugim izpostavlja, da je za nasprotno udeleženko skrbništvo potrebno v sodnih postopkih in v pritožbenih postopkih tudi na upravnem področju, ni pa potrebno glede upravnih postopkov pred upravnimi ali občinskimi organi oziroma drugimi ustanovami – npr. za uveljavljanje pravic iz naslova socialnih prejemkov, za urejanje davčnih zadev ter osebnih dokumentov ter predlaga, da naj sodišče izdani sklep pod točko II. dopolni na navedeni način.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 57. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) zoper nasprotno udeleženko po uradni dolžnosti začelo postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Po (pravnomočnem) sklepu o uvedbi postopka je po opravljenem naroku in dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedene dokaze1, izdalo sklep z vsebino, kot je razvidna iz izreka izpodbijanega sklepa in tudi povzeta v 1. točki te obrazložitve.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja: (-) da je bil zoper nasprotno udeleženko s (pravnomočnim) sklepom z dne 13. 6. 2022 začet postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo2; (-) da vlaga nasprotna udeleženka množico težko razumljivih, zmedenih in obširnih vlog in pisanj zlasti po elektronski pošti, ki jih nekritično pošilja raznim ljudem in organom, o katerih sodišče v glavnem ne more odločati, ker so nepopolne in nerazumljive, poleg tega pa pogosto izražajo tudi stisko in strahove nasprotne udeleženke3, (-) da je vse to pojasnjeno v strokovnem mnenju v tem postopku določene sodne izvedenke psihiatrinje, ki je izdelala pisno mnenje, nato pa je bila tudi ustno neposredno zaslišana na naroku, (-) da je sodišče prve stopnje njenemu mnenju in ugotovitvam v celoti sledilo in na podlagi mnenja ugotovilo, da sta pri nasprotni udeleženki podani dve duševni motnji, paranoidna shizofrenija, zaradi katere ne potrebuje postavitve pod skrbništvo, ter kverulantska paranoja – patološko vedenje, ki je pridruženo k shizofreniji, ta pa predstavlja posebno izolirano nekritičnost do postopkov, tako da je motena sposobnost presoje, ali je nek postopek razumno začeti in nadaljevati; (-) da si nasprotna udeleženka s svojim ravnanjem povzroča premoženjsko škodo, saj postopki nosijo tudi določene materialne posledice, s čimer ogroža svoje premoženjske pravice in koristi, da ogroža tudi svoje dostojanstvo, zlasti zaradi prizadetosti ljudi, ki so udeleženi v njenih pisanjih in kritikah, in da ogroža tudi svoje druge pravice, saj se lahko zgodi, da bo dejansko utrpela škodo, vendar bo njeno iskanje pravice oziroma rešitve tako zapredeno med druge pritožbe, da jih organi oziroma pristojne službe ne bodo zaznale in tudi ne bodo ustrezno ukrepale; (-) da nasprotna udeleženka lahko samostojno sklepa pravne posle, upravlja in razpolaga z denarnimi sredstvi in drugim premoženjem, skrbi za zdravje in zdravljenje, za ureditev bivanjskih razmer, varuje svojo osebnost, ureja svoje zadeve, ima sposobnost samostojnega življenja in lahko uveljavlja aktivno in pasivno volilno pravico; (-) da je Center za socialno delo Savinjsko – Šaleška, Enota Žalec primeren za stalnega skrbnika nasprotni udeleženki4. 7. Skrbništvo za odrasle osebe pomeni skrb za polnoletno osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (262. člen Družinskega zakonika-DZ). Krog vzrokov ni zaključen, bistveno pa je, da so ti vzroki taki, da vplivajo na zmožnost razsojanja tako, da oseba brez škode zase ne more poskrbeti za svoje pravice in koristi. Med takšne vzroke po sodni praksi spada tudi kverulantstvo.5

8. Skrbništvo za odrasle osebe po DZ ni več pogojeno s popolnim ali delnim odvzemom poslovne sposobnosti. Za novo ureditev po DZ je značilna ohranitev samostojnosti varovanca v skladu z njegovo sposobnostjo. Sodišče mora zato v skladu z načelom sorazmernosti pri določanju obsega skrbnikovih obveznosti in pravic, ki hkrati pomenijo omejitve za osebo, postavljeno pod skrbništvo, izhajati iz načela, da bo ta obseg posegal v pravice in svoboščine osebe, postavljene pod skrbništvo, v najmanjši možni meri zanjo. Namen skrbništva za odrasle osebe je namreč varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje (drugi odstavek 239. člen DZ). Sodišče mora torej pri določanju obsega skrbnikovih obveznosti in nalog izhajati iz objektivnih in subjektivnih okoliščin posameznega konkretnega primera. Ob že navedenih materialnopravnih izhodiščih je treba tako upoštevati načelo najmanjšega posega v samostojnost in pravico do izražanja lastnega mnenja, načelo varstva koristi varovanca, kot tudi načelo sorazmernosti. Vsaka omejitev namreč pomeni poseg v posameznikove ustavne in zakonske pravice in je zato poseg dopusten le v mejah načela sorazmernosti, kot enega od načel pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije).6

9. Sodišče prve stopnje je, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sicer pravilno navedlo materialnopravne podlage in izhodišča za sprejeto odločitev. Materialnopravno podlago predstavljajo določbe DZ o skrbništvu (določbe členov od 239 do 256) in še posebej o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo (določbe členov 262, 263, 264 ).

10. Vendar je ob zgoraj že navedenih materialnopravnih izhodiščih pritrditi pritožbi, da je že izrek izpodbijanega sklepa obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožba utemeljeno izpostavlja nejasnost v II. točki izreka pri določitvi obsega skrbnikovih obveznosti oziroma nalog, ki vsebinsko pomenijo hkrati tudi omejitve pri uresničevanju pravic in koristi za varovanca (drugi odstavek 262. člena DZ). Opredelitev nalog postavljenega skrbnika nasprotni udeleženki: da zastopa varovanko in podaja druge izjave volje zanjo zlasti v sodnih in upravnih postopkih (glede presoje, kateri postopek začeti in ga nadaljevati), je nejasna in nedoločna. Pritožba ima prav, da že beseda ″zlasti‶ vnaša negotovost in nejasnost, za katere sodne in za katere upravne postopke velja (ali za vse ali le za nekatere), iz opredelitve v oklepaju pa tudi ni jasno, v kakšnem obsegu in pri katerih aktivnostih v postopku je nasprotna udeleženka omejena in ob tem tudi, kakšne so naloge skrbnika (ali zastopanje nasprotne udeleženke ali le določene izjave volje v postopku). Tako ni jasno, v kakšnem obsegu so nasprotni udeleženki s postavitvijo pod skrbništvo njene pravice sodelovanja v teh postopkih omejene. Poleg tega določeno nejasnost in nasprotje v izreku predstavlja v pritožbi tudi izpostavljen zapis v III. točki izreka, v kateri so sicer opredeljene aktivnosti in področja, kjer omejitev ni oziroma jih nasprotna udeleženka lahko opravlja samostojno, ko je navedeno, da nasprotna udeleženka lahko samostojno ″ureja svoje zadeve‶, pri čemer pa ni opredeljeno niti pojasnjeno, katere zadeve so to.

11. Ob že predstavljenih materialnopravnih izhodiščih je potrebno in pomembno, da so z nalogami skrbnika v sklepu jasno in določno opredeljene omejitve varovanca pri uveljavljanju njegovih pravic in varovanju njegovih koristi. V izreku sklepa mora zato biti konkretizirano navedeno, v katerih sodnih in katerih upravnih postopkih in na kateri strani (aktivni ali pasivni) nasprotna udeleženka potrebuje skrbništvo in katerih aktivnosti v teh postopkih varovanka (nasprotna udeleženka) ne more opravljati samostojno in jih mora zanjo, zaradi varovanja njenih pravic in koristi in da si ne povzroča škode, opraviti skrbnik7. 12. Ugotovljena in utemeljeno uveljavljena postopkovna kršitev že narekuje ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje (člen 354/1 ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Da bo sodišče prve stopnje navedeno postopkovno kršitev lahko odpravilo, bo moralo upoštevaje že navedeno materialnopravno podlago in zgoraj povzeta materialnopravna izhodišča, izvedene dokaze ponovno oceniti in dokazni postopek po potrebi še dopolniti.

14. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje po doslej izvedenem dokaznem postopku sicer utemeljeno sledilo izvedenskemu mnenju v tem postopku določene sodne izvedenke, specialistke psihiatrije, kot strokovno argumentiranemu in obrazloženemu, ki je pojasnila, da je pri nasprotni udeleženki podana kverulantska paranoja, katere značilnosti je tudi opisala, ki vpliva na presojo nasprotne udeleženke, kateri postopek začeti in ga nadaljevati. Izvedenka je mnenje na podlagi sklepa sodišča najprej izdelala pisno, nato pa ga na pripombe nasprotne udeleženke tudi dopolnila z neposrednim ustnim zaslišanjem na naroku, kjer je odgovorila na pripombe in vprašanja nasprotne udeleženke (kar vse je sodišče prve stopnje povzelo tudi v razloge izpodbijanega sklepa), s čimer je bil nasprotni udeleženki omogočen tudi neposredni dialog z izvedenko. Pravilno je pojasnilo tudi razloge, čemu ni sledilo predlogu nasprotne udeleženke za določitev drugega izvedenca, ki jim pritrjuje tudi sodišče druge stopnje. Nestrinjanje stranke oziroma udeleženca postopka s strokovnimi ugotovitvami in zaključki izvedenca tudi po ustaljeni sodni praksi ni razlog za določitev drugega izvedenca.

15. Sodišče prve stopnje bo moralo, da bo lahko odpravilo ugotovljeno postopkovno kršitev in da bo pri odločitvi tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ugotoviti, v katerih sodnih in če, tudi v katerih upravnih postopkih nasprotna udeleženka vlaga vloge in določneje tudi opredeliti vloge, iz katerih se (glede na njihovo številčnost in vsebino) odraža po izvedenki ugotovljena motnja, ki vpliva na njeno zmožnost razsojanja do te mere, da si s sprožanjem postopkov povzroča škodo in tako brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi. Temu sodišče prve stopnje z razlogi v izpodbijanem sklepu ni zadostilo. Pri tem je ob pritožbenih navedbah pojasniti, da predmetni postopek sicer ni namenjen vsebinskemu obravnavanju posamezne vloge v smeri, ali je konkretna vloga sposobna za procesno obravnavanje. Sodišče prve stopnje bo moralo, po potrebi tudi z ustrezno dopolnjenim dokaznim postopkom in oceno izvedenih dokazov ugotoviti in obrazložiti, v katerih postopkih in v katerih aktivnostih v posameznih postopkih nasprotna udeleženka sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, nato pa temu ustrezno določiti skrbnika in obseg njegovih obveznosti in pravic in pri tem izhajati iz že navedenih materialnopravnih izhodišč. Ob tem je ob pritožbenih navedbah dodati, da sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov in slediti vsem dokaznim predlogom, ki jih udeleženci postopka podajo, da pa udeležencem ne krši pravice do sodelovanja v postopku, pa mora z razumnimi razlogi pojasniti zavrnitev le-teh, česar pa vnaprejšnja dokazna ocena neizvedenih dokazov ne predstavlja.

16. Ob obrazloženem že navedena postopkovna kršitev glede na njeno naravo narekuje ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje, saj gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo in zgoraj obrazložene okoliščine primera samo ne more odpraviti. Gre namreč za cel sklop dejanskih in pravnih vprašanj, do katerih se bo najprej moralo opredeliti sodišče prve stopnje, pri čemer tudi ni prezreti, da je bil postopek začet po uradni dolžnosti. Z ugotavljanjem manjkajočih dejstev šele prvič na pritožbeni stopnji, bi bilo nesorazmerno poseženo v pravico udeležencev postopka do pritožbe.

17. Navodila sodišču prve stopnje izhajajo že iz zgoraj obrazloženega. Ker bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti ugotovljeno postopkovno kršitev in o zadevi znova odločiti, se pritožbeno sodišče podrobneje do ostalih pritožbenih razlogov v tem sklepu ne bo opredeljevalo.

18. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

1 Primerjaj četrti odstavek na strani 8 izpodbijanega sklepa. 2 Zaradi vlaganja velikega števila raznih vlog na sodišče, razvidno iz vpisnikov pri Okrajnem sodišču v Žalcu, skupno 32 zadev (12 zadev Kr vpisnik, 14 zadev R vpisnik, 5 zadev P vpisnik in 1 zadeva Kpd vpisnik) in zadnjih elektronskih vlog, se je glede na vsebino vlog ter poročilo centra za socialno delo pojavil dvom v duševno zdravje oziroma zmožnost razsojanja nasprotne udeleženke – primerjaj obrazložitev izpodbijanega sklepa na straneh 2 do 4 in sklep sodišča prve stopnje N 25/2023 z dne 13. 6. 2022 v spisu. 3 Primerjaj obrazložitev izpodbijanega sklepa na strani 14. 4 Primerjaj četrti do sedmi odstavek na straneh 16 in 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 Primerjaj npr. Družinski zakonik s komentarjem, izr. prof. dr. Suzana Kraljić, Poslovna založba MB d.o.o. 2019, stran 1055-1057; primerjaj tudi npr. sklep VS RS II Ips 11/2015, sklep VS RS II Ips 84/2019, VSL I Cp 1985/2014. 6 Glej npr. tudi sklep VS RS II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019. 7 Primerjaj npr. sklep VS RS Ips 84/2019.