Jedro

Ni mogoče zavarovanje z zastavno pravico na kmetijskem zemljišču, če so podani pogoji iz 177. čl. ZIZ.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o ugovoru.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvršilnega naslova - izvršljivega dolgovnega seznama s sklepom z dne 12.5.2000 dovolilo zavarovanje upnikove terjatve v višini 1.465.288,20 SIT z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini. Dne 30.5.2000 je sodišče izdalo dopolnilni sklep, s katerim je z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini zavarovalo tudi zakonske zamudne obresti in stroške predloga. Tako zoper navedena sklepa sodišča prve stopnje kot zoper sklep o začasni odredbi je dolžnik vložil več pravočasnih, laičnih vlog, ki jih je vse naslovil kot pritožbe. Pritožbo zoper stroške je šteti kot predlog za oprostitev plačila ter bo o njem odločalo sodišče prve stopnje, ostale vloge, pa je obravnavati kot ugovor. Dolžnik pojasnjuje svojo socialno stisko ter dolg izrecno priznava. Ob tem pa tudi navaja, da je zaprosil za odpis dolga ali za olajšano plačevanje. Pojasnjuje še, da je brez vsakega dohodka, zaradi česar dolgov tudi ni mogel poravnati. Navaja, da pričakuje odobritev invalidske pokojnine. Pravi, da bi v primeru, če bi mu vzeli kmetijo, ne imel nič niti sin ter bi vse skupaj propadlo. Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neutemeljen ter ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi. Ugovor je utemeljen. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za primer, ko samo ne more presoditi o utemeljenosti ugovora, saj je treba pred tem razčistiti še posamezna dejanska vprašanja. Iz dolžnikovega laičnega ugovora, predvsem iz navedb, iz katerih sledi, da dolžnik nima nikakršnih sredstev za preživljanje ter bi jih ob izvršbi na sporno nepremičnino ne imel niti njegov sin, je namreč mogoče razbrati, da je nepremičnina, na kateri je bilo dovoljeno zavarovanje z zastavno pravico, kmetija, ki je po zakonu izvzeta iz izvršbe. Ob predpostavki, da bi se gornje navedbe izkazale za resnične, bi bil namreč podan zakonski dejanski stan iz 1. odstavka 177. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki določa, da kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati, ne morejo biti predmet izvršbe. V kolikor pa bi sodišče dovolilo zavarovanje na nepremičnini, ki ne more biti predmet izvršbe, je podan ugovorni razlog iz 7. točke 55. člena ZIZ (ob smiselni uporabi zakona o izvršbi v postopku zavarovanja - 239. člen ZIZ). Kot rečeno, pa je takšen zaključek še preuranjen, saj je potrebno razčistiti vsa dejstva, od katerih bo odvisen odgovor na vprašanje, ali sporna nepremičnina ustreza kmetiji po 177. členu ZIZ. Iz tega razloga je prvo sodišče sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje da vnovič odloči o ugovoru (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).