Jedro

V primeru, če upnik umakne predlog za izvršbo oziroma se odpove pravici do izvršbe, je to lahko kvečjemu razlog za ugovor po izteku roka. Teorija navaja, da gre za samostojni ugovorni razlog, in sicer nepravi opozicijski razlog. Ne nanaša se sicer na samo terjatev, je pa s terjatvijo povezan vsaj posredno, saj se nanaša na zahtevo za njeno sodno varstvo.

Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi. Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče. Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.

Umik izvršilnega predloga, ki pomeni uresničitev upnikove procesne dispozicije, mora biti iz spisa jasno in nedvoumno razviden. Ko je enkrat izjava o umiku pri sodišču dana, namreč učinkuje neposredno in je ni več mogoče preklicati, njena pravna posledica je ustavitev izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj.

Pogodba o notarski hrambi med deponentom in notarjem ima pravno naravo pogodbe v korist tretjega, zato jo deponent lahko prekliče ali spremeni dokler upravičenec ne izjavi notarju, da pravico sprejema. Upravičenec mora izjavo o sprejemu pravice podati ustno pred notarjem ali pisno, notar pa o potrditvi tega dejstva sestavi notarski zapisnik, ki dokazuje, da je upravičenec sprejel svoje pravice. Teh pravic deponent od trenutka upravičenčevega sprejema dalje ne more več enostransko preklicati. Če je upravičenec navzoč ob prevzemu predmeta v hrambo, se šteje, da je s tem sprejel pravico. To pravno dejstvo potrdi notar v notarskem zapisniku o hrambi.

Ko enkrat upravičenec sprejme pravico iz notarske hrambe (v konkretnem primeru upnica pravico do prejema do dela kupnine za prodani nepremičnini, in sicer s podajo izjave o umiku pri notarju), tega ne more več preklicati. Z izpolnitvijo vseh pogojev notarske hrambe stranke pogodbe o notarski hrambi (v konkretnem primeru prodajalec in kupca – pritožnika) pridobijo pravico do izročitve pri notarju deponirane listine (v konkretnem primeru umika) upravičeni osebi.

V obravnavani zadevi gre za specifičen položaj, saj naj bi bil umik na sodišče vložen 10. 10. 2012, pa tedaj v spis dejansko ni prispel. Bremena dokazovanja, ali je bila neka vloga na sodišče dejansko pravno učinkovito vložena ali ne, zato (kljub sicer v izvršilnem postopku prevladujočemu razpravnemu načelu) ni mogoče naložiti strankam postopka, temveč mora navedeno raziskati sodišče samo, tudi ne glede na dokazne predloge strank.

Izrek

I. Pritožbi dolžnikov A. A. in B. B. zoper II. in III. točko izreka sklepa z dne 4. 11. 2022 se ugodi, sklep se v tem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba dolžnikov A. A. in B. B. zoper I. točko izreka sklepa z dne 4. 11. 2022 pa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi.

Odločitev o stroških postopka s pritožbo zoper sklep z dne 4. 11. 2022 se pridrži za končno odločbo.

II. Pritožbi upnice zoper sklep z dne 14. 11. 2022 se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

**K pritožbi dolžnikov zoper sklep z dne 4. 11. 2022**

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov zoper pravno nasledstvo z dne 14. 6. 2021 zavrnilo (I. točka izreka), prav tako je zavrnilo ugovor dolžnikov po izteku roka z dne 14. 6. 2012 (pravilno z dne 14. 6. 2021; II. točka izreka)), in odločilo, da dolžnika sama nosita svoje stroške (III. točka izreka).

2. Dolžnika A. A. in B. B. sta zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Kot bistveno navajata, da vloga upnice z dne 29.8. 2012 predstavlja s strani upnice podano in podpisano izjavo z naslovom „Umik predloga za izvršbo na nepremičnino, odpoved ponovne izvršbe na nepremičnino ter odpoved pravici do pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe,“ ki jo je upnica naslovila na naslovno sodišče. Po ugotovitvi sodišča je notar umik predloga, podan s strani upnice, le predložil oziroma posredoval sodišču dne 10. 10. 2012. Torej je umik predloga podala sama upnica in ne gre za procesno dispozicijo, ki bi jo torej upnica izvršila preko pooblaščenca. Notar tako ob vložitvi upničinega umika ni ravnal kot njen pooblaščenec, temveč le kot sel, saj ni kot pooblaščenec upnice zanjo oblikoval in izražal volje za umik predloga. Upničino izraženo voljo po umiku kot procesno dispozicijo je le posredoval sodišču. Dolžnika zato najprej menita, da za tak prenos upničine izjave notar v nasprotju z zmotnim stališčem sodišča ni potreboval njenega pooblastila. Podobno kot poštni uslužbenci ne potrebujejo pooblastila procesnih udeležencev, katerih vloge prinašajo na sodišče. Tudi upnica ob posredovanju svojega umika predloga notarju ni imela nobenega dvoma v to, da bo notar njen umik posredoval naprej sodišču. Prav zato je svoj umik posredovala notarju, kot sta dolžnika že pojasnila v ugovoru. Zakaj je upnica podala umik in ga posredovala notarju, izpodbijani sklep ne ugotavlja, pa bi tako ugotovitev glede na ugovorne navedbe ter dokazne listine moral vsebovati že zato, da bi se ga lahko štelo kot obrazloženega (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Celo v primeru upoštevanja (zmotnega) stališča, da je notar ob nedvoumni vsebini umika upnice potreboval še njeno navodilo oziroma pooblastitev, da umik posreduje sodišču, je upnica tako navodilo oziroma pooblastilo notarju nedvomno podala. Upnica je bila v taki vlogi še s skupino ostalih upnikov udeležena še v številnih postopkih, v katerih je dolžnik prodajal stanovanja kupcem, ki so dele kupnine nakazovali upnikom, in ni dvoma, da ji je bila shema posla jasna. Pogoje notarske hrambe, vključno a pomenom umikov predlogov za izvršbo s posledičnim sproščanjem kupnine prodajalcu in v delu upnikom, je upnica v konkretnem primeru zelo dobro poznala in jih nedvomno sprejela, saj v nasprotnem primeru notarju gotovo ne bi kar „brez veze“ posredovala umika predloga, in to pred tem dne 5. 9. 2012 že izrecno napovedala. Prav zaradi takih okoliščin je še posebej neutemeljeno in nerazumljivo, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povsem prezrlo prilogo notarskega zapisa SV 1. V tej prilogi je namreč izjava upnice z dne 5. 9. 2012, naslovljena prav na notarja C. C., v katerem je upnica izjavila, da nima pooblaščenca za umik svojih predlogov in da bo umik svojih predlogov za izvršbo, odpoved pravici do ponovne izvršbe ter odpoved pravici do pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe na posameznih nepremičninah, po posameznih ID znakih, vodenih pod opr. št. VL 63336/2011 in VL 101437/2011, podajala izključno sama pri notarju C. C. O vsebini in pomenu izjave upnice z dne 5. 9. 2012 sta se dolžnika v svojem ugovoru obširno izjavila, vendar se sodišče ni do takšnih navedb v ničemer opredelilo kljub njihovi relevantnosti (14. točka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upničina izjava notarju z dne 5. 9. 2012 predstavlja njeno nedvoumno navodilo oziroma pooblastilo notarju C. C., da umik predloga posreduje sodišču. Izraža njeno stališče, da je umik podala že z njegovo izročitvijo notarju. Odpoved pravici do pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe, ki jo je upnica izrecno podala, tako vključuje tudi pričakovanje upnice, da bo notar umik posredoval sodišču, saj brez tega sklep o ustavitvi izvršbe ne bi bil izdan. Sodišče se je izognilo izrecnemu pojasnilu razlike med pomenoma „podanega“ in „vloženega“ umika predloga, čeprav uporablja oba termina. Če bi se sodišče do te razlike opredelilo, bi moralo ugotoviti, da je umik predloga podan s strani same upnice, ki je bil nato skladno z njenim navodilom, ki izhaja iz samega besedila umika in upničine izjave notarju z dne 5. 9. 2012, s strani notarja vložen pri naslovnem sodišču. Tudi v tem oziru notar pooblastila za svoje ravnanje vložitve upničinega umika ni potreboval. Ne samo besedilo umika, besedilo upničine izjave notarju z dne 5. 9. 2012, ampak tudi z obema izjavama skladno upničino ravnanje s posredovanjem umika notarju nedvoumno izkazuje njeno navodilo in pooblastilo notarju, da vlogo vloži pri sodišču. Sodišče navaja, da notar v svoji vlogi z dne 4. 7. 2022 ni „ne navedel ne izkazal,“ s čimer notarju zmotno pripiše lastnost stranke postopka in ne s strani dolžnikov predlagane priče. Notar kot priča nima ne trditvenega ne dokaznega bremena, temveč predstavlja sodišču vir informacij o odločilnih dejstvih. Če je sodišče štelo za relevantno vprašanje sprejema pogojev notarske hrambe in obstoj pooblastila notarju, bi tako dejstvo moralo razčistiti z zaslišanjem notarja ali dodatnimi poizvedbami. Sodišče je s kršitvijo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu za pričo napačno ugotovilo neobstoj pooblastila. Napačen je zaključek sodišča, da upnica ni sprejela pogojev notarske hrambe iz notarskega zapisnika SV 2. To neposredno izhaja iz notarskega zapisnika SV 1. Upnica je namreč kot deponent podpisala navedeni notarski zapisnik, ki izrecno omenja tudi notarski zapisnik SV 2, ki se nanaša na dolžnika in njuni nepremičnini. Ob nastanku notarskega zapisnika SV 1 je upnica podala tudi že navedeno izjavo, v kateri je napovedala, da bo umike podajala izključno sama pri notarju. To pomeni, da je bila s pogoji izrecno omenjenega notarskega zapisnika SV 2 seznanjena. Upnica je pogoje notarske hrambe sprejela celo dvakrat. Prvič, ko je ob podpisu notarskega zapisnika SV 1 notarju izročila pisno obvestilo iz priloge zapisnika, da nima pooblaščenca ter da bo umike podajala izključno sama. Drugič pa z izpolnitvijo svoje obljube, to je s samo predložitvijo umika notarju. Ker je svojemu pooblaščencu odvetniku D. D. upnica preklicala pooblastilo za umike izvršilnih predlogov, je umik zoper dolžnika sama podpisala in ga posredovala notarju, točno tako, kot je obljubila. Dalje dolžnika uveljavljata absolutno bistveno postopkovno kršitev, saj jima sodišče ni vročilo izjave upnice z dne 18. 8. 2022, ki je bila sodeč po obrazložitvi izpodbijanega sklepa bistvena podlaga za odločitev sodišča. Ob takem nepravilnem postopku se je sodišče odločilo verjeti upnici. V zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper pravno nasledstvo dolžnika poudarjata, da sodišče spregleda, da umik učinkuje že s samo izdajo, ne glede na trenutek izdaje sklepa o ustavitvi. Ponovno tudi navajata, da razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi učinkuje za nazaj. Zato nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika s sklepom z dne 2. 6. 2021, ki je bil izdan skoraj 10 let po upničinem umiku, gotovo ni utemeljeno. Z neutemeljenim nadaljevanjem izvršbe in zavrnitvijo ugovorov je sodišče kršilo tudi ustavni pravici do zasebne lastnine in do sodnega varstva dolžnikov. Slednja imata ustavno pravico, da sodišče o razlogih, ki po njunem prepričanju že več kot 10 let neutemeljeno obremenjujeta njuno nepremičnino, za katero sta plačala kupnino in glede katere je upnica podala umik predloga, odloči s pravno razumno odločitvijo. Nazadnje dolžnika glede na število, naravo in težo kršitev v izpodbijanem sklepu izražata resen in utemeljen dvom v nepristranskost sodnice, zato predlagata odreditev sojenja pred drugim sodnikom. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena, delno pa ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6. Po podatkih v spisu ima upnica izvršilni naslov zoper osebnega dolžnika E. d. o. o., pri čemer je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na več nepremičnin, s sklepom o dodatni izvršbi z dne 4. 11. 2011 med drugim tudi na nepremičnini ID znak del stavbe 001 in ID znak del stavbe 002 (v nadaljevanju: nepremičnini 001 in 002). S sklepom z dne 2. 6. 2021 je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek, dovoljen s sklepom o izvršbi opr. št. VL 101437/2011 z dne 13. 7. 2011 v zvezi s sklepom z dne 4. 11. 2011, s prodajo nepremičnin 001 in 002 nadaljuje v deležu do 1/2 zoper A. A. in v deležu do 1/2 zoper B. B., oba Ulica 1, X.1

7. Nova – hipotekarna – dolžnika A. A. in B. B. sta z vlogo z dne 14. 6. 2021 vložila ugovor zoper pravno nasledstvo (56.a člen ZIZ) in ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ). Nosilni argument dolžnikov je, da je bil dne 10. 10. 2012 na sodišče prve stopnje podan umik predloga za izvršbo in odpoved izvršbi zoper pritožnika, kar je dejstvo v zvezi s samo terjatvijo in kot takšno razlog za ugovor po 56. členu ZIZ. Upničin umik predloga za izvršbo, ki učinkuje neposredno, je narekoval tudi razveljavitev zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi, zato sta hipotekarna dolžnika podala tudi ugovor po 56.a členu ZIZ, to je iz razloga, da predmet obveznosti2 ni prešel nanju (prim. 12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

8. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje oba ugovora štelo kot neutemeljena.

9. Tudi višje sodišče meni, da je v primeru, če upnik umakne predlog za izvršbo oziroma se odpove pravici do izvršbe, to lahko kvečjemu razlog za ugovor po izteku roka. Teorija navaja, da gre za samostojni ugovorni razlog, in sicer nepravi opozicijski razlog.3 Ne nanaša se sicer na samo terjatev, je pa po presoji višjega sodišča sodišča s terjatvijo povezan vsaj posredno, saj se nanaša na zahtevo za njeno sodno varstvo. Glede na to in ker je že sodišče prve stopnje navedbe dolžnikov, podane v okviru ugovora po roku, obravnavalo po vsebini, je tudi višje sodišče štelo, da gre za dopusten razlog za ugovor po izteku roka in odločitev o njem v nadaljevanju presojalo po vsebini. Sodišče prve stopnje pa je pravilno štelo, da pritožnika s sklicevanjem na upničin umik predloga za izvršbo glede nepremičnin 001 in 002 v obravnavani zadevi ne bi mogla uspeti z ugovorom zoper pravno nasledstvo. Za pritožbo namreč ni sporno, da sta pritožnika postala solastnika navedenih nepremičnin z učinkom od dne 9. 10. 2012, umik upnice pa naj bi bil na sodišče vložen dne 10. 10. 2012, torej kasneje. Res sta v konkretnem primeru pritožnika le hipotekarna dolžnika in drži tudi, da bi imela morebitna ustavitev izvršbe za posledico razveljavitev zaznambe izvršbe oziroma prenehanje hipoteke upnice. Vendar pa dolžnika tudi v tem smislu, torej zgolj kot hipotekarna dolžnika, z ugovorom po 56.a členu ZIZ ne moreta biti uspešna, iz že pojasnjenega razloga, da je bil umik podan po tem, ko sta dolžnika postala solastnika nepremičnin.

10. Upoštevaje pojasnjeno je višje sodišče trditve dolžnikov, da je upnica umaknila predlog za izvršbo in se odpovedala pravici do izvršbe, presojalo v okviru preizkusa izpodbijane odločitve o zavrnitvi ugovora po izteku roka po 56. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da v sodnem spisu ni podatka o vložitvi umika predloga za izvršbo z dne 10. 10. 2012, zato je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je bil umik predloga za izvršbo vložen, kdaj je bil vložen, in ali ga je vložila upravičena oseba. Na podlagi navedb upnice in dolžnikov ter glede na podatke v spisu je prvostopenjsko sodišče sklepalo, da je umik predloga za izvršbo na nepremičnini 001 in 002 v imenu upnice na sodišče dne 10. 10. 2012 vložil notar C. C. Pri tem je sodišče izhajalo iz predpostavke, da je na podlagi umika predloga za izvršbo mogoče izvršbo ustaviti le, če je iz spisa povsem jasno in nedvoumno razvidno, da je umik res podal upnik ali pravno veljavno kdo drug v njegovem imenu. Na podlagi trditev in dokazov strank ter po opravljeni poizvedbi pri notarju C. C. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je umik upnice na sodišče dne 10. 10. 2012 sicer podal notar C. C., vendar ni mogoče šteti, da je vloženi umik pravno učinkovit. 11. Upnik lahko kadarkoli med postopkom umakne predlog za izvršbo. Sodišče izvršilni postopek ustavi (prvi in tretji odstavek 43. člena ZIZ). Umik je procesna izjava volje in učinkuje šele od trenutka, ko prispe na sodišče.4 Izjava o umiku je procesno dejanje zgolj in samo upnika. Ostali (toženec v pravdnem postopku ali dolžnik v izvršilnem postopku) lahko le zatrjujejo, da so nastopila pravno pomembna dejstva, katerih pravna posledica bi morala biti ustavitev postopka, vendar to lahko uveljavljajo le z ustreznim procesnim dejanjem – v izvršilnem postopku z ugovorom.

12. Umik izvršilnega predloga, ki pomeni uresničitev upnikove procesne dispozicije, mora biti iz spisa jasno in nedvoumno razviden. Ko je enkrat izjava o umiku pri sodišču dana, namreč učinkuje neposredno in je ni več mogoče preklicati, njena pravna posledica je ustavitev izvršbe (tretji odstavek 43. člena ZIZ) in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj (drugi odstavek 76. člena ZIZ). Slednje ne velja v primeru, če si upnik ob umiku pridrži že pridobljeno zastavno pravico na predmetu izvršbe (drugi odstavek 43. člena ZIZ).

13. Najprej višje sodišče, tako kot že sodišče prve stopnje, ugotavlja, da v samem spisu med pisanji ni vloge – umika upnice z dne 29. 8. 2012, ki bi bila v spis vnesena takrat, ko naj bi bila po navedbah dolžnikov dejansko vložena, to je dne 10. 10. 2012. Povedano drugače, v času, ko naj bi sodišče umik upnice prejelo, to je v letu 2012, taka vloga v spis ni prispela. S strani upnice podpisani umik, med drugim v obravnavani zadevi VL 101347/2011, opremljen z dohodnim žigom sodišča prve stopnje (datum prejetja 10. 10. 2012), se sicer v spisu nahaja (priloga C36). Ker pa je navedena vloga v spis prispela šele kasneje in ne že v letu 2012, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je navedeno vlogo res vložila upnica oziroma katera druga upravičena oseba. Glede na navedbe dolžnikov naj bi namreč umik z upničinim podpisom na sodišče dne 10. 10. 2012 posredoval notar C. C. To je sodišču sporočil tudi notar.

14. Iz navedb in dokazov strank ter zlasti notarja C. C. (vloga z dne 1. 7. 2022 s prilogami), pri katerem je sodišče prve stopnje na predlog dolžnikov opravilo poizvedbo, izhaja, da sta bili nepremičnini 001 in 002 predmet prodajne pogodbe med osebnim dolžnikom E. d. o. o. kot prodajalcem in hipotekarnima dolžnikoma A. A. ter B. B. kot kupcema. Prodajna pogodba je bila dana v notarsko hrambo notarju C. C. z notarskim zapisnikom o notarski hrambi listin SV 2. Hkrati se je prodajalec zavezal, da bo v notarsko hrambo izročil tudi nepreklicne izjave upnikov v posameznih izvršilnih postopkih o umikih predlogov za izvršbo, med drugim tudi nepreklicno izjavo upnice F. F. o umiku predloga za izvršbo na nepremičninah v obravnavani zadevi VL 101437/2011. Dogovorjeno je bilo, da ko kupca plačata kupnino na skrbniški račun notarja, bo le-ta vložil izjave upnikov o umiku na sodišče (točka 4 notarskega zapisnika SV 2). V notarskem zapisniku SV 3 so nato prodajalec in kupca ugotovili, da prodajalec še ni predložil v hrambo nepreklicne izjave upnice F. F. o umiku predlogov za izvršbo na nepremičninah in njene izjave o odpovedi pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe v zadevi VL 101437/2011, ter da bo to storil v roku do 30. 10. 2012. Nepreklicna izjava upnice F. F. o umiku predloga za izvršbo na nepremičnini pritožnikov v zadevi VL 101437/2011 je nato, kot je navedel notar v svojem odgovoru na poizvedbo sodišča z dne 1. 7. 2022, v notarsko pisarno prispela dne 9. 10. 2012. Prodajalec in kupca A. A. in B. B. so dejstvo nepreklicnega umika upnice F. F. z dne 9. 10. 2012 v zadevi VL 101347/2011, s katerim naj bi upnica sprejela svojo pravico iz notarske hrambe, to je prejema dela kupnine za prodani nepremičnini, ugotovili v notarskem zapisniku SV 4. 15. Upoštevaje navedeno se za odločitev v obravnavani zadevi kot pravno pomemben izkaže institut pogodbe o notarski hrambi listin, ki ima pravno podlago 87. členu Zakona o notariatu (ZN) v zvezi s 87. in 88. členom Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES). Po 87. členu ZVKSES se notar s prevzemom listine zaveže deponentu, da bo listino izročil osebi, ki jo določi deponent, če so izpolnjeni pogoji, ki jih ob izročitvi hrambe v notarsko hrambo določi deponent, oziroma vrnil deponentu, če se ta pogoj ne izpolni do določenega roka. Pogodba o notarski hrambi med deponentom in notarjem ima pravno naravo pogodbe v korist tretjega, zato jo deponent lahko prekliče ali spremeni dokler upravičenec ne izjavi notarju, da pravico sprejema. Upravičenec mora izjavo o sprejemu pravice podati ustno pred notarjem ali pisno, notar pa o potrditvi tega dejstva sestavi notarski zapisnik, ki dokazuje, da je upravičenec sprejel svoje pravice. Teh pravic deponent od trenutka upravičenčevega sprejema dalje ne more več enostransko preklicati. Če je upravičenec navzoč ob prevzemu predmeta v hrambo, se šteje, da je s tem sprejel pravico. To pravno dejstvo potrdi notar v notarskem zapisniku o hrambi (88. člen ZVKSES).

16. Ko enkrat upravičenec sprejme pravico iz notarske hrambe (v konkretnem primeru upnica pravico do prejema do dela kupnine za prodani nepremičnini, in sicer s podajo izjave o umiku pri notarju), torej tega ne more več preklicati. Z izpolnitvijo vseh pogojev notarske hrambe stranke pogodbe o notarski hrambi (v konkretnem primeru prodajalec in kupca – pritožnika) pridobijo pravico do izročitve pri notarju deponirane listine (v konkretnem primeru umika) upravičeni osebi. Če bi v obravnavani zadevi upnica ali njen pooblaščenec pri notarju dne 9. 10. 2012 podala umik z dne 29. 8. 2012 in s tem sprejela pravico iz notarske hrambe, ter po plačilu kupnine oziroma z izpolnitvi vseh ostalih pogojev notarske hrambe notarskega zapisnika SV 2 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3, bi torej to pomenilo, da je notar C. C. umik dne 10. 10. 2012 na sodišče pravno veljavno vložil. 17. Dejstvo, da je dne 9. 10. 2012 prejeti umik upnice F. F. z dne 29. 8. 2012 dne 10. 10. 2012 na sodišče prve stopnje vložil notar C. C., med pritožnikoma in upnico niti ni sporno. Bistveno nesoglasje med pritožnikoma in upnico pa je ravno glede vprašanja, ali je upnica (oziroma veljavno kdo drug v njenem imenu) dne 9. 10. 2012 pri notarju res podala umik v obravnavani zadevi z dne 29. 8. 2012 in s tem sprejela pravico iz notarske hrambe (to je pravico do plačila dela kupnine za prodani nepremičnini). Da je bil umik upnice pri notarju dne 9. 10. 2012 dejansko vložen, je sicer potrdil notar v vlogi z dne 1. 7. 2012 in so navedeno dejstvo stranke pogodbe o notarski hrambi listin notarskega zapisnika SV 2 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3, to je prodajalec in kupca (pritožnika) tudi ugotovile v notarskem zapisniku SV 4. 18. Kljub temu je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da ni dokazano, da bi bil v obravnavani zadevi notar C. C. s strani upnice oziroma katere druge upravičene osebe pooblaščen oziroma upravičen vložiti umik na sodišče. Pritožnika takšno ugotovitev sodišča prve stopnje utemeljeno izpodbijata. Tudi po presoji višjega sodišča namreč na podlagi obstoječega procesnega gradiva v spisu ni mogoče zaključiti z dokaznim standardom prepričanja, da notar na sodišče dne 10. 10. 2012 ni bil upravičen vložiti umika z dne 29. 8. 2012 oziroma da ta na sodišče s strani notarja ni bil pravno veljavno vložen.

19. Pravilno je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo, da ni dokazano, da bi upnica za deponiranje umika tudi glede nepremičnin pritožnikov v zadevi VL 101347/2011 pooblastila njenega tedanjega pooblaščenca odvetnika G. G. Z notarskim zapisnikom SV 1, ki ga navaja notar v svojem odgovoru na poizvedbo sodišča z dne 1. 7. 2022, je namreč odvetnik G. G. kot deponent notarju C. C. v notarsko hrambo izročil izjave o umiku izvršilnega predloga, o odpovedi ponovne izvršbe na nepremičnine, tudi glede nepremičnin 001 in 002, ter o odpovedi pravici do pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe le za upnike H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M. in N. N. Ni pa iz notarskega zapisnika SV 1 razvidno, da bi odvetnik G. G. izročil v hrambo notarju umik predloga za izvršbo na nepremičnini 001 in 002 tudi kot pooblaščenec upnice F. F. v obravnavani zadevi VL 101437/2011. Nasprotno, glede upnice F. F. je v notarskem zapisniku SV 1 zapisano, da upnica ki, kot je razvidno iz priloženega obvestila z dne 5. 9. 2012, nima pooblaščenca za umik predlogov za izvršbo, vloži pisno izjavo o umiku predloga za izvršbo na nepremičnine, o odpovedi ponovne izvršbe na nepremičnine ter o odpovedi pravici do pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe v zadevi, ki je navedena v notarskem zapisniku SV 5, nepremičnina ID znak 003 (kupec O. O.). To torej pomeni, da je glede na notarski zapisnik SV 1 odvetnik G. G. bil pooblaščen za izročitev umika v hrambo notarju za upnico F. F. le za izvršilno zadevo, ki je navedena v notarskem zapisniku SV 5, nepremičnina ID znak 003, kupca O. O. Za deponiranje umikov pri notarju v imenu upnice F. F. v drugih izvršilnih zadevah pa odvetnik G. G. glede na notarski zapisnik SV 1 dalje ni bil pooblaščen. Da bi odvetnik G. G. imel takšno pooblastilo upnice F. F. tudi za zadevo VL 101347/2012 v zvezi z notarskim zapisnikoma SV 2 in SV 3, ne izhaja niti iz kake druge listine v spisu.

20. Vendarle pa ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da notar C. C. v obravnavani zadevi ni imel upravičenja oziroma pooblastila za vložitev umika na nepremičnine pritožnikov na sodišče, kot je v izpodbijanem sklepu štelo sodišče prve stopnje. Na tem mestu je treba izpostaviti ustavnopravni pomen notarske službe v Republiki Sloveniji (137. člen Ustave RS), dejstvo, da je bilo v konkretnem primeru v notarskem zapisniku SV 4 ugotovljeno, da je upnica podala umik v obravnavani zadevi, ter izjavo notarja z dne 1. 7. 2012, da v svoji pisarni hrani izvirnik umika, opremljen z dohodno štampiljko sodišča (z dnem 10. 10. 2012). Poleg tega se dolžnika utemeljeno sklicujeta na zgoraj omenjeno obvestilo upnice notarju C. C. z dne 5. 9. 2012, ki je priloga notarskega zapisnika SV 1 (priloga A147), v katerem je upnica obvestila notarja, da od tedaj dalje nima pooblaščenca za vlaganje umikov in da bo umike (z izjemo zadeve, ki je navedena v notarskem zapisniku SV 5, nepremičnina ID znak 003) vlagala izključno sama osebno pri notarju C. C. Vse navedeno tudi po presoji višjega sodišča vzbuja dvom v ugotovitev sodišča prve stopnje, da notar ni bil pooblaščen za vložitev umika na sodišče. Tak zaključek je vsaj preuranjen.

21. Glede na to, da mora v prvi vrsti sodišče skrbeti, da vložene vloge sproti oziroma ažurno vlaga v spise, v primeru, če tega ne stori, kot je v obravnavani zadevi, ni mogoče zgolj od upnika zahtevati, da dokazuje negativno dejstvo, da umika ni vložil (niti zgolj od dolžnika, da je bil umik vložen). Vendarle to v ničemer ne spremeni zahteve, da se z dokaznim standardom prepričanja ugotovi, ali je upnica pri notarju dne 9. 10. 2012 res podala izjavo o umiku z dne 29. 8. 2012, in posledično, ali so se izpolnili pogoji notarske hrambe iz notarskega zapisnika SV 2 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3. Sodišče prve stopnje je zato v tej zvezi pravilno opravilo poizvedbo pri notarju C. C., ki je, kot je bilo že navedeno zgoraj, v vlogi z dne 1. 7. 2022 sporočil, da je umik upnice z dne 29. 8. 2012,5 ki ga je notar tudi priložil, dne 9. 10. 2012 prispel v notarsko pisarno in da so se s tem ter s plačilom kupnine za prodani nepremičnini izpolnili vsi pogoji notarske hrambe notarskega zapisnika SV 2 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3. Ker je notariat ustavnopravna kategorija, imajo navedbe notarja vsekakor določeno težo. Poleg tega je bilo dejstvo, da je bil umik upnice podan pri notarju, ugotovljeno tudi v notarskem zapisniku SV 4. Vse našteto ne govori v prid zaključku sodišča prve stopnje, da notar C. C. v obravnavani zadevi ni bil pooblaščen oziroma upravičen vložiti umika izvršilnega predloga na nepremičnine pritožnikov na sodišče. Ker pa upnica kategorično zanika, da bi umik pri notarju dne 9. 10. 2012 res podala neposredno ali po kateri drugi upravičeni osebi (pri čemer sicer same pristnosti svojega podpisa na vlogi niti izrecno ne prereka), je treba to sporno pravno pomembno dejstvo zanesljivo ugotoviti. Od tega dejstva je namreč odvisno, ali so se izpolnili pogoji notarske hrambe notarskega zapisnika SV 2 v zvezi z notarskim zapisnikom SV 3 (kar sicer notar sam v vlogi z dne 1. 7. 2022 izrecno potrjuje) in posledično, ali je bil umik dne 10. 10. 2012 s strani notarja na sodišče pravno veljavno vložen ali ne.

22. Na tem mestu višje sodišče ponovno poudarja na specifičen procesni položaj v obravnavani zadevi, saj naj bi bil umik na sodišče vložen 10. 10. 2012, pa tedaj v spis dejansko ni prispel. Bremena dokazovanja, ali je bila neka vloga na sodišče dejansko pravno učinkovito vložena ali ne, zato (kljub sicer v izvršilnem postopku prevladujočemu razpravnemu načelu6) ni mogoče naložiti strankam postopka, temveč mora navedeno raziskati sodišče samo, tudi ne glede na dokazne predloge strank. Ne glede na to sta v konkretnem primeru opravo poizvedbe pri notarju sicer predlagala tudi pritožnika.

23. Za odločitev relevantno dejansko stanje je bilo tako v obravnavani zadevi (med drugim) s poizvedbo pri notarju C. C. že v veliki meri ugotovljeno, vendar je na tej podlagi sodišče prve stopnje napačno oziroma vsaj preuranjeno sklepalo, da notar ni bil pooblaščen za vložitev umika na sodišče. Na podlagi obstoječega gradiva v spisu takega sklepa ni mogoče zanesljivo napraviti. Po drugi strani iz vloge notarja z dne 1. 7. 2012 sicer ni jasno in nedvoumno razvidno, kdo je umik upnice dne 9. 10. 2012 posredoval v njegovo pisarno oziroma ali je to res storila upnica, kar sama izrecno zanika.

24. V zvezi z opravo poizvedbe pri notarju pritožnika tudi utemeljeno opozarjata, da jima upničina vloga z dne 18. 8. 2022, s katero se je upnica izjavila o odgovoru notarja na poizvedbo sodišče z dne 1. 7. 2022, ni bila posredovana v izjavo.

25. Po povedanem je višje sodišče že iz pojasnjenega razloga utemeljeni pritožbi zoper II. točko izreka sklepa z dne 4. 11. 2022 ter posledično tudi pritožbi zoper stroškovno odločitev v III. točki izreka ugodilo, sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj dopolni dokazni postopek (na primer z dodatno poizvedbo pri notarju in po potrebi tudi z izvedbo drugih dokazov) ter zanesljivo ugotovi, ali je izjavo o umiku z dne 29. 8. 2012 dne 9. 10. 2012 pri notarju C. C. res podala upnica ali katera druga upravičena oseba v njenem imenu (s čimer bi upnica sprejela pravico iz notarske hrambe). Pri tem naj sodišče prve stopnje dosledno upošteva pravico vsake stranke, da se izjavi o pravno odločilnem procesnem gradivu v spisu ter nato na podlagi v celoti in popolno ugotovljenega pravno pomembnega dejanskega stanja o ugovoru po izteku roka ponovno odloči. Ker je višje sodišče pritožbi zoper odločitev o ugovoru po roku ugodilo že iz navedenega razloga, se do ostalih pritožbenih navedbah glede tega dela sklepa ne opredeljuje.

26. V zvezi s predlogom za odreditev sojenja pred drugim sodnikom, ker naj bi obstajal utemeljen dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, višje sodišče še dodaja, da je uveljavljanju morebitne pristranskosti sodnika namenjen institut predloga za njegovo izločitev (72. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

27. Pritožba pa ne ovrže izpodbijane odločitve o ugovoru dolžnikov zoper pravno nasledstvo z dne 14. 6. 2021. Že zgoraj je bilo pojasnjeno, da umik izvršilnega predloga, tudi če bi bil pravno veljavno vložen vložen, v obravnavani zadevi ne more predstavljati utemeljenega razloga dolžnikov za ugovor novega dolžnika po 56.a členu ZIZ že zato, ker je bil podan po tem, ko sta pritožnika že postala solastnika zadevnih nepremičnin. S tem v zvezi je tudi pravno zmotno pritožbeno stališče, da razveljavitev zaznambe sklepa o izvršbi učinkuje za nazaj. Sklep o razveljavitvi zaznambe izvršbe je namreč konstitutiven in kot tak učinkuje le ex nunc.

28. Pritožbo zoper I. točko izreka sklepa z dne 4. 11. 2022 je tako višje sodišče, ki ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zavrnilo in v tem delu sklep z dne 4. 11. 2022 potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

29. Odločitev o stroških postopka s pritožbo zoper sklep z dne 4. 11. 2022 se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K pritožbi upnice zoper sklep z dne 14. 11. 2022**

30. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo z dne 9. 7. 2022 štelo za umaknjeno.

31. Upnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Glede na naravo svoje odločitve višje sodišče pritožbenih navedb ne povzema.

32. Pritožba je utemeljena.

33. Že ob uradnem pravnem preizkusu je ugotovilo, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno postopkovno kršitvijo po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ker ga je izdala strokovna sodelavka.

34. Po določilu 6. člena ZIZ, ki ureja sestavo sodišča v izvršilnem postopku, izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik (prvi odstavek), določene odločitve pa lahko sprejemajo tudi strokovni sodelavci in sodniški pomočniki (drugi in tretji odstavek). Med temi izjemami pa v drugem oziroma tretjem odstavku 6. člena ZIZ ni predviden tudi sklep, da se pritožba zaradi neplačila sodne takse šteje za umaknjeno. Prav tako niti iz 270. člena ZPP, ki se smiselno uporablja v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ), ne izhaja, da bi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik smel odločiti o pritožbi.

35. Po povedanem je višje sodišče že iz pojasnjenega razloga pritožbi upnice zoper sklep z dne 14. 11. 2022 ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj o pritožbi upnice odloči sodnik.

1 Dolžnika sta sicer v spis vložila že vlogi z dne 6. 2. 2019 – zahtevo za vročitev sklepa in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. 2 Točka 12 prvega odstavka 55. člena ZIZ sicer govori o prehodu terjatve, ko gre za hipotekarne dolžnike, pa se pravno nasledstvo nanaša na predmet obveznosti. 3 Orož D., Ugovor in njegov vpliv na stopnjo pravne varnosti, doktorska disertacija, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, 2018, str. 128. 4 A. Galič v Lojze Ude et. al.: redaktorja Lojze Ude, Aleš Galič – Ponatis, Ljubljana, Uradni list RS, GV Založba 2010, str. 217; dr. Jože Juhart, Civilno procesno pravo FLRJ, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 1961, str. 286. 5 Vloga je sicer opremljena z upničinim lastnoročnim podpisom. 6 Člena 7 in 212 ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.