Jedro

Če izvede sodišče likvidacijo na podlagi 3. odstavka 1. člena ZPPSL po določbah tega zakona (redna likvidacija) se uporabi tudi glede prenehanja delovnih razmerjih določbe ZPPSL v zvezi s 77. členom ZTPDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa likvidacijskega upravitelja tožene stranke z dne 31.8.1999 o prenehanju delovnega razmerja tožniku zaradi uvedbe likvidacijskega postopka, vzpostavitve delovnega razmerja po 30.8.1999 ter denarne zahtevke, uveljavljene iz naslova plačila plač, pogodbene kazni, povračila stroškov prijave terjatve v likvidacijski zadevi St 8/99 pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, odpravnine in stroškov zdravljenja v Zdravilišču Radenci. Hkrati je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki pravdne stroške, odmerjene na 178.500,00 SIT. Sodišče je ugotovilo, da se je zaradi prenehanja K. Gornja Radgona po odloku občinskega sveta Občine Gornja Radgona začela in izvedla prisilna likvidacija. Materialnopravna posledica uvedbe likvidacijskega postopka je na podlagi 106. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 do 52/99 - ZPPSL) prenehanje delovnega razmerja tožnikovih delavcev.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter sklenilo, da tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Pravnomočno sodbo pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava izpodbija tožeča stranka z revizijo. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku tožnika ugodi, obenem pa razsodi o pravdnih stroških, kot jih je tožnik zaznamoval oziroma podredno, da razveljavi obe sodbi nižjih sodišč in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču očita zmotno uporabo določbe 106. člena ZPPSL, saj tožniku ni moglo prenehati delovno razmerje po samem zakonu. Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje na zakonit način, bi tak način prenehanja nasprotoval mednarodnopravni ureditvi, ki zavezuje Republiko Slovenijo.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah revizijskih razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava, ki ga tožeča stranka kot edinega uveljavlja po 3. točki 1. odstavka 370. člena ZPP.

Tožbeni zahtevek se nanaša na presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožniku kot pravne posledice uvedenega likvidacijskega postopka nad toženo stranko. Očitki revizije niso utemeljeni že iz razlogov, ki sta jih navedli sodišči prve in druge stopnje. Glede na izrecno revizijsko navedbo, da sodišči pri odločitvi ne bi smeli upoštevati določb ZPPSL, revizijsko sodišče ponovno obrazlaga, zakaj tožeča stranka nima prav.

Po 3. odstavku 1. člena ZPPSL izvede likvidacijo sodišče, kadar zakon tako izrecno določa. Tudi v primeru, kadar zakon ne določa, kdo jo izvede, jo izvede sodišče po določbah tega zakona, to je ZPPSL.

Postopek (prisilne) likvidacije se razlikuje od prostovoljne (zunajsodne) likvidacije urejene v zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 do 45/2001 - ZGD) postopek sodne (prisilne) likvidacije se opravi nad dolžnikom, za katerega zakon (ali po 2. odstavku 371. člena ZGD - statut) določa, da se nad njim opravi postopek likvidacije, ker prenehajo pravni pogoji, da bi obstajal. Pravne posledice zaključka postopka te likvidacije so enake kot v primeru zaključka stečajnega postopka.

Kako sodišče izvede likvidacijo, določa ZPPSL v členih od 176. do 183. Tudi za postopek likvidacije omenjeni zakon v 1. odstavku 182. člena predpisuje, da se določbe ZPPSL, ki se nanašajo na stečajni postopek, smiselno uporabljajo tudi v likvidacijskem postopku, razen določb iz 2. odstavka 182. člena. Med njimi ni izvzeta iz uporabe določba 106. člena ZPPSL, ki določa prenehanje delovnega razmerja dolžnikovih delavcev. Občinski svet Občine Gornja Radgona je na podlagi 20. člena statuta občine dne 24.6.1999 sprejel odlok o prenehanju javnega podjetja, ki je bil objavljen 9.7.1999 v Uradnem listu RS, št. 55/99. Po 1. členu tega odloka preneha K., zato se Okrožnemu sodišču v Murski Soboti predlaga, da po uveljavitvi tega odloka začne in izvede likvidacijski postopek K. (2. člen). Na podlagi tega odloka je Okrožno sodišče v Murski Soboti sklenilo, da se z dnem 30.8.1999 začne likvidacijski postopek nad toženo stranko. Na začetek tega likvidacijskega postopka pa so vezane pravne posledice določene v 8. členu v zvezi s 106. členom ZPPSL. Po 1. odstavku 8. člena nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je oklic o začetku nabit na sodno desko. S tem dnem nastopijo v skladu z določbami tega zakona omejitve dolžnikove pravne in poslovne sposobnosti, pravice in pooblastila poslovodnih organov, organov upravljanja in zastopnikov, pravice upravljanja osebno odgovornega družbenika preidejo na stečajnega upravitelja, prenehajo delovna razmerja pri dolžniku zaposlenih delavcev ter nastopijo civilnopravne posledice začetka stečajnega postopka. Po 2. odstavku omenjenega določila imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka poleg pravic po tem zakonu tudi pravice, določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom.

Po 106. členu ZPPSL prenehajo z dnem začetka stečajnega postopka delovna razmerja dolžnikovih delavcev. Takšna ureditev je razumljiva in logična, saj z dnem začetka stečajnega postopka dolžnik preneha poslovati in opravljati svojo dejavnost. Namen likvidacijskega postopka uvedenega zaradi prenehanja družbe, je zlasti varstvo upnikov in zagotovitev lastnine nad njenim premoženjem, ki preneha biti nosilec lastninskih pravic nad premoženjem podjetja.

Ker je v obravnavanem primeru likvidacijo na podlagi 3. odstavka 1. člena ZPPSL izvedlo sodišče po določbah tega zakona (sodna likvidacija), je uporabiti, tudi glede prenehanja delovnih razmerij, določbe ZPPSL v zvezi s 77. členom Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - ZTPDR). Po tej določbi namreč preneha delavcu delovno razmerje pod pogoji in na način, ki jih določa zakon, če je uveden postopek za prenehanje organizacije. Samo v primeru, če bi Občina Gornja Radgona sprejela sklep o prenehanju družbe (npr. iz 2. alinee 1. odstavka 455. člena ZGD) in bi postopek za likvidacijo v smislu 1. odstavka 373. člena ZGD opravila sama, bi bili revizijski razlogi utemeljeni. Ker pa se določbe ZPPSL, ki urejajo stečajni postopek, smiselno uporabljajo samo v likvidacijskih postopkih, ki jih vodi sodišče, kot v obravnavanem primeru, je bila odločitev obeh sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno pravilna.

Neutemeljeni so tudi revizijski razlogi, da v tem postopku uporabljen zakonit način prenehanja delovnega razmerja tožniku nasprotuje ureditvi iz Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. V 4. členu te konvencije je določeno, da delavcu delovno razmerje ne preneha samo v primeru, če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe. Inštitut sodne likvidacije ustreza pojmu operativnih razlogov oziroma operativnim potrebam iz navedenega določila konvencije. Glede na navedeno zatrjevane kršitve veljavne in ratificirane mednarodne pogodbe ni bilo.

Revizije vložene zoper stroškovni izrek obeh izpodbijanih sodb, Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni obravnavalo, saj zoper odločitev o stroških postopka revizija ni dovoljena.

Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani in sta sodišči druge in prve stopnje tudi sicer materialno pravo pravilno uporabili, revizija ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.