Jedro

Fizična ali pravna oseba, ki ni stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko vpogleda v spis upravne zadeve ter pregleda, prepiše in preslika potrebne dokumente, če verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Ta pravica je namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku.

Dedič ima pravno korist za vpogled v spis pokojne matere pri CSD, ki ji je bila popolna odvzeta poslovna sposobnost in se tam nahajajo podatki o razpolaganju z njenim premoženjem.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Centra za socialno delo Savinsko-Šaleška, enota Velenje, št. 021-232/2020-31941/5 z dne 29.10.2020 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Organ prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zavrnil vlogo tožnika za vpogled v spis C. C., sicer matere tožnika, ki je umrla ... 2020 in katere zakoniti dedič je tožnik. Tožnik je želel pridobiti vse listine, ki jih potrebuje kot dokazni material v zapuščinskem postopku ter v pravdnih postopkih, ki bodo sledili, in sicer: o maminem premičnem in nepremičnem premoženju in gibanju premoženja (odtujitve, pridobitve), o prilivih in odlivih na mamine bančne račune, o pravnih poslih, iz katerih izhajajo ali bi lahko izhajale mamine obveznosti ali upravičenja, sedaj obveznosti ali upravičenja dedičev, dokumente o terjatvah do mame (vključeno že tudi v prejšnji alineji), o zastopnikih, ki so mamo zastopali v pravnih ali drugih postopkih - zastopanje njenih interesov. Organ prve stopnje je ugotovil, da vlagatelj izpolnjuje prvi zakonsko določen pogoj 23. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), in sicer, da je zakoniti dedič prvega dednega reda umrle, vendar je zaključil, da pogoja pravnega interesa ne izpolnjuje, in sicer meni, da navedba o uporabi podatkov v zapuščinskem ter nadaljnjih pravdnih postopkih, ki naj bi po vlagateljevih navedbah sledili ni dovolj in da se kot popoln in neposredno izkazan pravni interes šteje dokazilo o napotitvi na pravdo v sodnem postopku ali dokaz o teku pravdnega postopka. Dodaja, da je iz priloženega zapisnika Okrajnega sodišča v Velenju z dne 17. 9. 2020 razvidno, da bo vse relevantne dokaze, potrebne za zapuščinski postopek, pridobilo sodišče, ki pa mu je Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) posredoval podatke o premičnem in nepremičnem premoženju, ki ga je imela umrla v času, ko ji je bila odvzeta poslovna sposobnost in je skrbniške naloge prevzel takratni CSD Velenje, predhodnik CSD Savinjsko – Šaleška. Ugotavlja še, da tožnik v upravni skrbniški zadevi C. C., ki se je vodila pri CSD Savinjsko - Šaleška in v katere spis je zahteval vpogled, ni imel statusa stranke postopka in tudi ne statusa stranskega udeleženca, saj ni mogel biti imetnik nobene pravice in tudi ne obveznosti, prav tako ni bila izkazana pravna korist, kot jo določa 82. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zoper CSD zavrnil in navedel, da tožnik ni bil stranka postopka, v katerem je bil njegovi materi postavljen skrbnik v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (podobne so določbe Družinskega zakonika, razen da se je spremenila pristojnost), prav tako ni stranka postopka ali stranski udeleženec v smislu določb 42. in 43. člena ZUP. Ker v predmetni upravno skrbniški zadevi tožnik ni bil imetnik nobenih pravic in tudi ne obveznosti, prav tako pa ne izkazuje pravnega interesa, nima lastnosti stranke in posledično ne pravice do vpogleda v spisovno dokumentacijo, ki je bila vodena v skrbniški zadevi C. C. 3. Tožnik s tožbo izpodbija odločitev CSD v sklepu 021-232/2020-31941/5 (z dne 29. 10. 2020) in poziva sodišče, da zaradi zaščite pravnih interesov tožnika - dediča, razveljavi sklep CSD z dne 29. 10. 2020 in hkrati s svojim sklepom sodišča že tudi odobri tožniku - dediču vpogled v spis zapustnice C. C. (rojene ... 1934, umrla ... 2020), pri CSD. Podrejeno pa še predlaga odobritev vpogleda tožnika v zapisnik in seznam ukrepov, ki jih je odredila inšpektorica pri inšpekcijskem nadzoru delovanja CSD v zadevi C. C. 4. Tožnik navaja, da je umrla mama C. C. bila varovanka CSD - od leta 2012 je bila zapustnica zaradi močne možganske kapi poslovno nesposobna, po navodilu zapuščinskega sodišča pa je zaprosil za vpogled v spis, ki pa je bil zavrnjen. Izpostavlja, da je zmoten zaključek CSD, ko ta navaja »kot popoln in neposredno izkazan pravni interes šteje dokazilo o napotitvi na pravdo v sodnem postopku ali dokaz o teku pravdnega postopka« in potem zmotno ugotavlja, da ta pogoj ni izpolnjen. Opozarja, da iz zapisnika zapuščinske razprave z dne 17. 9. 2020 izhaja, da je sodišče napotilo dediča B. C., da sam pridobi, tudi z vpogledom v zapustničin spis pri CSD, potrebne pravne podlage za izpodbijanje oziroma dokazovanje ničnosti pogodbe o preužitku. Iz predmetnega zapisnika je tudi že razvidno, da bo sodišče napotilo dediča na pravdo (priložen zapisnik sodišča, stran 2, 5. in 6. odstavek), da pa mu je naročeno s strani sodišča natančneje opredeliti pravne podlage izpodbijanja oziroma dokazovanja ničnosti pogodbe, kar pa lahko dedič opravi le z vpogledom v spis zapustnice.

5. Tožnik poudarja, da ima podlago za vpogled v drugem odstavku 82. člena ZUP, in sicer da kot dedič vpogleda v vsa finančna poročila, ki so bila pripravljena za CSD s strani skrbnice za poseben primer in tudi s strani začasnega skrbnika; v kolikšni meri sta se poplačevala iz maminega premoženja in kakšne stroške jima je CSD priznaval. Dedič želi preveriti, kako smotrno se je ravnalo z maminim premoženjem oziroma zakaj je na bančnih računih skoraj ničelno stanje - CSD je bil v obdobju 2018 - 2020 vključen v postopke, ki so pripeljali do razvrednotenja in odtujitve maminega premoženja - iz vrednosti okvirno 100.000,00 EUR (v letu 2016) in ob rednih mesečnih prilivih v višini okvirno 1.200,00 EUR na vrednost okvirno 150,00 EUR in nekaj kosov zlatnine ob začetku zapuščinskega postopka; kdo je upravljal z denarjem, kdo je dvigoval denar ter s čigavim pooblastilom - torej ima vlagatelj pravico tudi do vpogleda v bančne izpiske maminih računov. Opominja še, da je CSD med drugim v svojem pojasnilu navedel, da je podal sodišču podatke od takrat, ko je CSD postal trajni skrbnik, pri tem pa je CSD izpustil podatke od leta 2016 oziroma 2015, ko je bil mamin spis pri CSD odprt. Po oceni tožnika se je glavnina možnih nepravilnosti v dogajanjih z maminim premoženjem dogajala že v obdobju, preden je CSD postal mamin trajni skrbnik; seveda je to stanje znano tudi CSD. Meni, da ima kot dedič pravico tudi do vpogleda o vlogi CSD v postopkih upravljanja z maminim premoženjem, saj je bil CSD nedvomno udeležen v postopkih prenosa maminega lastniškega deleža nepremičnine na prevzemnico po pogodbi o preužitku, v cenitev nepremičnine, kar vse je bilo opravljeno brez vednosti tožnika kot dediča, solastnika in edinega posestnika nepremičnine. Graja tudi odločitev drugostopenjskega organa.

6. Tožnik tožbi prilaga tudi zapisnik Inšpekcijskega nadzora na delo CSD v zadevi C. C., iz katerega je razvidno, da je prihajalo do nezakonitih ravnanj (op., po pojasnilih inšpekcijski organ izda navodila za ukrepe v primeru prepoznanih odstopanj od zakonitosti in odstopanj od pravil v poslovanju). Zatrjuje, da je iz omejenega zapisnika mogoče ugotoviti, da je v zadevah zapustnice pri CSD šlo nekaj prepoznavno narobe.

7. Tožnik je v nadaljevanju podal tudi prošnjo za prednostno obravnavo ter prošnjo za zavarovanje dokazov. V predlogu za zavarovanje dokazov je navajal, da zaradi neopredeljene časovne komponente poteka zapuščinskega postopka po mami prosi sodišče, da zavaruje dokaze, ki bi lahko bili pomembni v zapuščinski razpravi, in sicer celotne dokumentacije na strani CSD, enota Velenje, in eventualne video posnetke dvigov preko bankomatov. Poudarja, da je v tem obdobju prišlo do znatnega zmanjšanja premoženja zapustnice; vrednost premoženja, ki bi sodilo v zapuščinsko maso, se je zmanjševala celo po smrti zapustnice.

8. V zvezi s predlogom za zavarovanje dokazov, ki ga je podal tožnik v vlogi z dne 25. 5. 2021, je sodišče tožnika poučilo, da lahko prošnjo za zavarovanje dokazov, ki bi lahko bili pomembni v zapuščinskem postopku, vloži v v skladu s 266. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pri sodišču, pred katerim teče zapuščinski postopek, v njunih primerih pa tudi pred okrajnim sodiščem, na katerem območju so stvari, ki si jih je treba ogledati, ali na območju katerega prebiva tisti, ki ga je treba zaslišati (265. člen ZPP).

9. V odgovoru na tožbo je tožena stranka navajala, da naj sodišče zavrne tožbo iz razlogov, navedenih v izpodbijanem upravnem aktu.

10. Tožba je utemeljena.

11. Pravico do vpogleda v upravni spis ureja 82. člen ZUP, ki v prvem odstavku (med drugim) določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. V drugem odstavku pa določa, da ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. 12. Sodna praksa je glede 82. člena ZUP izoblikovala stališče, da je pravica strank in stranskih udeležencev do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka 82. člena ZUP, procesne narave, saj je del njihovega procesnega položaja v njihovem "lastnem" upravnem postopku. Pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pa je pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka 82. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku.1

13. Fizična ali pravna oseba, ki ni stranka oziroma stranski udeleženec v upravnem postopku, lahko na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP vpogleda v spis upravne zadeve ter pregleda, prepiše in preslika potrebne dokumente, če verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Prav ta zakonski pogoj kaže na to, da je pravica namenjena temu, da se vsakomur zagotovi učinkovito varstvo njegovih lastnih, na zakon oprtih pravic ali pravnih koristi, tudi tistih, ki niso predmet odločanja v glavnem upravnem postopku. Pri tem pravna korist, o kateri govori drugi odstavek 82. člena ZUP, ni nujno s področja upravnega prava, temveč se lahko opira na kateri koli zakon. Namen pravice iz drugega odstavka 82. člena ZUP je torej ta, da lahko vsakdo z vpogledom v upravni spis (v "tujem" postopku) pride do podatkov, za katere verjetno izkaže, da bodo (v nekem pravnem postopku) pomembni za varstvo njegovega pravnega položaja. Tako tudi postopek odločanja upravnega organa o pravici tretje osebe do vpogleda v spis ne poteka v okviru primarnega upravnega postopka, v katerem se odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank oziroma stranskih udeležencev, temveč gre za poseben postopek, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe, ki želi vpogledati v spis zadeve, pri čemer se presoja samo to, ali vlagatelj z zahtevano stopnjo verjetnosti izkazuje pravno korist. Na to, da je treba ta postopka obravnavati ločeno, kaže tudi dejstvo, da ZUP ne določa, da je mogoče vpogledati v spis samo v času trajanja upravnega postopka. Na podlagi drugega odstavka 82. člena ZUP je mogoče dokumente pregledovati, prepisovati in preslikati tudi po končanem upravnem postopku. Edini pogoj je torej, da vlagatelj zahteve izkaže svojo pravno korist.2 Pravna korist, ki jo izkazuje upravičena oseba, je lahko v drugem postopku samo procesnopravne narave (npr. izpolnjevanje pogojev za izvršitev določenega procesnega dejanja), vendar gre na koncu vedno za vprašanje v zvezi z materialnopravnim položajem te osebe.

14. Glede na obrazloženo je odgovor na vprašanje, ali ima sin kot dedič pravno korist za vpogled v spis matere pri CSD, ki ji je bila popolna odvzeta poslovna sposobnost in se tam nahajajo podatki o razpolaganju z njenim premoženjem (tako premičnim kot nepremičnim, z denarnimi sredstvi), pritrdilen. Tožnik kot eden izmed dedičev po pokojni C. C. ima namreč nedvomno interes, da je zapuščina po pokojni materi čim večja. Njegove navedbe v smeri, da je v času življenja zapustnice prišlo do neustreznega razpolaganja s premoženjem zapustnice (iz vrednosti okvirno 100.000,00 EUR (v letu 2016) in ob rednih mesečnih prilivih v višini okvirno 1.200,00 EUR na vrednost okvirno 150,00 EUR in nekaj kosov zlatnine ob začetku zapuščinskega postopka), nedvomno odpirajo vprašanje obsega zapuščine, ki je za tožnika sporna.

15. Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, mora zapuščinsko sodišče prekiniti obravnavo in napotiti stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, na pravdo oziroma na upravni postopek (212. in 213. člen Zakona o dedovanju). Tožnik pa lahko ustrezne podatek pridobi le z vpogledom v spis, saj podatki, posredovani sodišču ob smrti zapustnice, ne kažejo stanja razpolaganj s premoženjem zapustnice še v času njenega življenja. Brez ustreznih podatkov tožnik ne more natančneje opredeliti pravne podlage izpodbijanja oziroma dokazovanja ničnosti pogodbe. Brez vpogleda v dokumente ne more ustrezno pripraviti pravnih podlag in zagovarjati svojih pravic, ki jih ima kot dedič. Ne v zapuščinskem postopku, kjer že mora podati jasne in konkretizirane navedbe, ki so podlaga za napotilo na pravdo, prav tako tudi ne v kasnejšem pravdnem postopku, kjer mora že tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek, ter dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (prvi odstavek 180. člena ZPP).

16. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožnika zaradi napačne uporabe materialnega prava na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in ga vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo moral CSD ponovno odločiti o prošnji, upoštevaje drugi odstavek 82. člena ZUP.

17. Omeniti je, da tožnik podrejeno še predlaga odobritev vpogleda tožnika v zapisnik in seznam ukrepov, ki jih je odredila inšpektorica pri inšpekcijskem nadzoru delovanja CSD v zadevi C. C. V zvezi s tem je tožnika napotiti, da poda ustrezno vlogo za vpogled v spis pri upravni inšpekciji, ki bo o njegovi prošnji odločilo.

18. Tožnik je v tožbi predlagal odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije. Po prvem odstavku 65. člena ZUS-1 sme sodišče upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo; 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek. Ker v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1 (podatki postopka ne dajejo za to zanesljive podlage), tožnik pa tudi ne zatrjuje, da bi ji odprava izpodbijanega upravnega akta in nov postopek pred toženo stranko prizadela težko popravljivo škodo, sodišča presoja, da bo dovolj učinkovita tudi odprava izpodbijanega sklepa, upoštevajoč vezanost upravnega organa na stališča sodišča glede uporabe materialnega prava ter obveznost, da izda nov sklep v roku 30 dni.

19. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankama ni sporno. Kadar pa dejansko stanje ni sporno, pa ZUS-1 daje sodišču v prvem odstavku 59. člena izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

20. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožniku, ker je bila zadeva rešena na seji na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah, ZST-1).

1 Glej sklep VSRS I Up 633/2011 z dne 23. 2. 2012 in sklep VSRS X Up 108/2020 z dne 19. 5. 2021. 2 Tako Ustavno sodišče RS v sklepu U-I-16/10, Up-103/10 z dne 20. 10. 2011.