Jedro

Tožba na podpis pogodbe o spremembi družbene pogodbe nima utemeljitve v določbah ZGD. Stvar registrskega sodišča je, ali bo ustrezno spremembo vpisalo v register.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba pa se tako spremeni, da se pritožbi tožene stranke ugodi in sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: "Tožena stranka B. K., M. je dolžan v roku 8 dni podpisati aneks k pogodbi o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo podjetja E. z dne 29.7.1993 z naslednjo vsebino: Spremeni se čl. 5 pogodbe in se odslej glasi: Ustanovitelji soglašajo, da predstavlja osnovna glavnica družbe znesek v višini 6,108.080,00 SIT.

Osnovno vlogo predstavljajo denarna sredstva in sicer: C. - 6,104.080,00 SIT, V. - 2.720,00 SIT, B. - 1.200,00 SIT.

Ustanovitelji vlagajo sredstva v razmerju: C. - 99,935 %, V. - 0,045 %, B. - 0,020 %, da ne bo izvršbe, sicer bo aneks nadomestila ta sodba." Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, nastale v postopku na prvi stopnji, v znesku 45.615,00 SIT, njene pritožbene stroške v znesku 20.450,00 SIT ter njene revizijske stroške v znesku 21.963,00 SIT, v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora v 8 dneh podpisati anex k pogodbi o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo "E." z dne 29.7.1993, ki se nanaša na spremembo ustanovitvenih deležev, ker bo sicer sodba to listino nadomestila. Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo iz revizijskih razlogov po členu 385 ZPP in predlaga njeno spremembo v skladu z določbo drugega odstavka 394. člena ZPP tako, da bosta izdani sodbi razveljavljeni in tožba zavržena, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zakon o gospodarskih družbah določa v 292. členu, da mora biti skupščinski sklep potrjen v notarski obliki, ki jo zapiše in potrdi notar oziroma odvetnik, dokler še ni notarjev. Sklep o dokapitalizaciji družbe ni bil sprejet na način in v skladu z navedeno zakonsko določbo. Sicer pa odločitev o načinu dokapitalizacije ni v pristojnosti sodišča, ampak v dispoziciji strank. Stranke se tudi v pogodbi o ustanovitvi podjetja niso izrekle za sodno pristojnost. Sodišče ne sme namesto družbenikov sprejemati odločitev, ki so v dispoziciji strank. Po veljavni sodni praksi tudi ni možna dokapitalizacija družbe tako, da se z vloženimi denarnimi sredstvi pokriva izguba družbe. Zmotna uporaba materialnega prava je imela za posledico, da je sodišče odločilo o zadevi, ki ne spada v sodno pristojnost. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, tedanji Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (tretji odstavek 390. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Zaradi v letu 1992 izkazane izgube je potrditvah tožeče stranke na seji skupščine družbe "E." d.o.o. dne 29.7.1993 prišlo do soglasja, po katerem bi družbeniki (tožeča stranka, "V." V. in toženec) izvršili "dokapitalizacijo" v skladu z osnovnimi deleži, določenimi v pogodbi o ustanovitvi družbe. Določen je bil rok vplačila in za slučaj nevplačila predvidena sankcija - ustrezno zmanjšanje osnovnega deleža in temu sledeče povečanje deleža večinskega družbenika (tožeče stranke), ki vplačilo s strani manjšinskega družbenika (toženca) nadomesti. Glede na dejanske ugotovitve je na omenjeni seji skupščine družbe v bistvu (ne glede na morebitno pokrivanje izgube) potekala razprava o povečanju osnovnega kapitala družbe, s tem pa naj bi bila spremenjena družbena pogodba s spremembo višine deležev posameznih družbenikov (prvi in tretji odstavek 409. člena ter drugi odstavek 450. člena zakona o gospodarskih družbah - Ur. list RS, št. 30/93). Pri tem ne more biti spora, da je v obravnavanem primeru možno uporabiti določbe zakona o gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu ZGD). Predmetni skupščinski sklep je bil sprejet dne 29.7.1993, ZGD pa je stopil v veljavo dne 10.7.1993. Glede na omenjene ugotovitve in citirane določbe ZGD ima revizija prav, da je odločitev o načinu povečanja osnovnega kapitala in spremembi deležnih odnosov v dispoziciji strank. Vendar pa ni mogoče sprejeti načelnega revizijskega stališča, da je izključena sodna pristojnost v odločanju proti družbeniku, ki se ne ravna po skupščinskem sklepu. Takemu gledanju izrecno nasprotujejo določbe ZGD o sodnih postopkih proti družbeniku v skladu z določbami 421. in 436. člena ZGD. V obravnavanem primeru pa za to ne gre. Revizija s poudarjanjem dispozicije strank posredno opozarja na določbe ZGD, ki se nanašajo na spremembo družbene pogodbe (450. člen) s povečanjem osnovnega kapitala (451. člen). Postopek za spremembo družbene pogodbe je (450. člen) zakonsko predpisan. Ko je sklep sprejet, je poslovodja dolžan spremembo družbene pogodbe prijaviti za vpis v register. ZGD torej ne daje pravne podlage za vložitev tožbe na spremembo družbene pogodbe. Ob pravilni uporabi materialnega prava tako tožba na podpis pogodbe o spremembi družbene pogodbe nima utemeljitve v določbah ZGD. Stvar registrskega sodišča je, ali bo ustrezno spremembo vpisalo v register (presoja skupščinskega sklepa tudi s stališča njegove veljavnosti glede na določbo drugega odstavka 450. člena ZGD). Problem pomanjkanja notarskega (v tem primeru odvetniškega - 587. člen ZGD) zapisa torej ne zadeva odločitve v tej pravdi, ki neutemeljeno meri na spremembo družbene pogodbe s tožbo pred sodiščem. Tudi posameznemu družbeniku torej tožencu, ostajajo ob izpolnitvi ostalih predpostavk ZGD ustrezni pravni ukrepi bodisi v okviru izvedbenega postopka sklepa iz 450. člena ZGD, bodisi izven tega.

Sodišči prve in druge stopnje sta torej materialno pravo zmotno uporabili, ko sta - po vsebini svojih razlogov - šteli, da tožeča stranka lahko utemeljeno iztožuje realizacijo sklepa skupščine družbe z dne 29.7.1993 v pravdi, čeprav ji zakon ne daje upravičenja, da bi spremembo družbene pogodbe zahtevala s tožbo. Zato je revizijsko sodišče (prvi odstavek 395. člena ZPP) sodbo sodišča druge stopnje ob ugoditvi pritožbi tožene stranke proti sodbi sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sprememba izpodbijane sodbe je imela za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških (166. člen ter 154. člen ZPP). Ker je pravdo izgubila, mora tožeča stranka toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, ki so ji nastali na prvi stopnji in so odmerjeni z zneskom 45.615,00 SIT, poleg tega pa tudi njene pritožbene stroške v znesku 20.450,00 SIT ter stroške zaradi revizije v znesku 21.963,00 SIT. Višina teh stroškov je odmerjena v skladu z veljavno odvetniško in taksno tarifo.