Jedro

Proti sklepom procesnega vodstva revizija ni dovoljena.

Izrek

Revizija odvetnika A. B. proti sklepu sodišča druge stopnje v zvezi s 1. odstavkom sklepa sodišča prve stopnje se zavrže, v ostalem delu pa se ta revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog odvetnika A. B. na podaljšanje roka za predložitev pooblastila za zastopanje tožnice U. W. Z istim sklepom pa je zavrglo tudi tožbo tožečih strank proti toženim strankam na plačilo odškodnine. Sodišče druge stopnje je pritožbo odvetnika A. B. v obsegu odločitve o zavrženju predloga za podaljšanje roka zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, v ostalem pa je pritožbo proti odločitvi o zavrženju tožbe tožečih strank zavrglo.

Odvetnik A. B. vlaga proti odločitvi sodišča druge stopnje revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno razveljavitev in razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Pooblaščenec tožečih strank odvetnik D. F. je postal notar, odvetnik A. B. pa prevzemnik njegove pisarne. Tožnica ni preklicala pooblastila odvetniku F. in se mu ni odpovedala, zaradi česar pooblastilo ni prenehalo. Zato mora še naprej nastopati kot pooblaščenec, ki ni odvetnik. Ni mogoče zavreči tožbe z utemeljitvijo, da tožeča stranka nima pooblaščenca.

Tožene stranke na revizijo niso odgovorile, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija proti odločitvi o zavrženju predloga za podaljšanje roka za predložitev pooblastila ni dovoljena, v ostalem pa ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je mogoče vložiti revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Odločitev o zavrženju predloga odvetnika A. B. za podaljšanje roka z dne 15.03.2000 za predložitev pooblastila za zastopanje tožeče stranke, pa spada med ukrepe procesnega vodstva (270. člen ZPP), zaradi česar določbe prvega odstavka 384. člena ZPP o dovoljenosti revizije zoper sklep sodišča druge stopnje - ker ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan - ni mogoče uporabiti. V tem obsegu je zato revizijsko sodišče odločilo v skladu z določbo 4. odstavka 384. člena v zvezi z določbo 377. člena ZPP in revizijo v tem obsegu zavrglo.

V ostalem pa je glede na določbo tretjega odstavka 384. člena ZPP revizija sicer dovoljena, vendar ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe odvetnik A. B. vložil kot neupravičena oseba. Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi bil navedeni odvetnik s strani tožečih strank pooblaščen za zastopanje v tej pravdi. Res je, da je na podlagi odločbe Odvetniške zbornice RS prevzel odvetniško pisarno dotedanjega odvetnika D. F., ki je bil imenovan za notarja, vendar pa ne glede na stališče izpodbijanega sklepa, po katerem med odvetnikom B. in tožečimi strankami ni moglo nastati pooblastilno razmerje na podlagi določb Zakona o obligacijskih razmerjih (89. člen) obvelja, da je odvetnik F. sicer v tožbi naveden kot pooblaščenec tožnikov, vendar pa se v spisu pooblastilo, ki bi to dokazovalo, ne nahaja. Odločitev o tem, da je odvetnik B. vložil pritožbo proti odločitvi o zavrženju tožbe kot neupravičena oseba, je torej v vseh pogledih pravilna.