Jedro

Tožena stranka je bistveno kršila pravila postopka s tem, ko je zadevo obravnavala po tem, ko sta tožnika umaknila izjavo, da se strinjata s potekom predlagane meje. Tožena stranka bi namreč morala ravnati skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZEN, saj je šlo za očitno napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave RS, Območna Geodetska uprava Koper, opr. št. 02112-1047/2010-7 z dne 11. 3. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR-ov z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Območna Geodetska uprava Koper (v nadaljevanju tožena stranka) določila, da se v katastrski občini A., kot urejen evidentira del meje parcel 720/4 s sosednjimi parcelami 720/6, 721, 722/2 in 2997. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je JD - Mestne občine Koper vložila zahtevo za evidentiranje urejene meje parcele 720/4 s sosednjimi parcelami 705/3, 705/4, 705/5, 705/6, 720/6, 721, 722/2, 2311/1, 2997 in *143 v katastrski občini A. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je v skladu z določbami Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru izdelalo Geodetsko podjetje B.B. s.p., potrjen s strani odgovornega geodeta. V nadaljevanju ugotavlja, da se v skladu z 28. členom ZEN postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Z vpogledom v zemljiško knjigo je bilo ugotovljeno, da je JD- Mestne Občine Koper, lastnik parcele 720/4. Preverjeno je tudi bilo ali je bila lastnikom parcel, katere meja se je urejala in lastnikom sosednjih parcel, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so bile stranke navedene v obrazložitvi (tudi obe tožeči stranki), na dan mejne obravnave, vpisane kot lastniki v zemljiški knjigi. Vabljene stranke razen C.C., D.D., in E.E., ki se mejne obravnave niso udeležile, so na mejni obravnavi v zapisniku z dne 12. 3. 2010 podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje. Tudi za stranke, ki se niso udeležile mejne obravnave, pa so bile nanjo pravilno in pravočasno vabljene, se šteje, da se strinjajo s potekom predlagane meje, ker se v roku 15 dni od vročitve vabila k izjavi o poteku predlagane meje, niso izjavile (drugi odstavek 36. člena ZEN). Preverila je tudi ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen za del meje med parcelo 720/4 in sosednjimi parcelami 720/6, 721, 722/2 in 2997. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo št. 3532-106/2011/6 z dne 18. 5. 2012 pritožbo tožečih strank zoper izpodbijano odločbo zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja, da je prvostopni upravni organ v skladu s 35. členom ZEN zahtevo za ureditev meje pravilno preizkusil in tudi pravilno ugotovil, da je elaborat izdelan v skladu s citiranim členom in v skladu s Pravilnikom o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru ter, da podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Navaja še, da je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je stranke, ki se niso strinjale s predlagano mejo, pozval k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje. Tega postopka pa pozvani (tudi tožeči stranki) niso sprožili v roku 30 dni od vročitve oziroma prejema poziva, zato velja fikcija, da se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Glede na vse navedeno je upravni organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je štel, da je soglasje k označeni meji podano in izdal izpodbijano odločbo.

Tožeči stranki v tožbi navajata, da sta v pritožbi zoper izpodbijano odločbo podrobno pojasnili kako je potekal postopek urejanja mej pred organom prve stopnje. Ponovno poudarjata, da je tožeča stranka F.F. lastnik parcele 722/2 k.o. A., G.G. pa večinski lastnik na parceli 721 k.o. A. Dne 12. 3. 2010 je bila opravljena mejna obravnava za ureditev meje med parcelo številka 720/4 k.o. A. in parcelami številka 2311/1, 705/3, 705/5, 705/6, 722/2, 721 in 704/4 k.o. A. Prisotni na mejni obravnavi so v zmoti podpisali zapisnik. Zato so vsi prisotni na mejni obravnavi, dne 16. 3. 2010 podali umik podpisov na zapisniku. Dne 12. 4. 2010 je bila opravljena dopolnjena mejna obravnava, kjer pa se nihče ni strinjal s predlagano mejo. Tudi po opravljeni ustni obravnavi dne 22. 10. 2010 na Območni Geodetski upravi Koper, se nobena od prisotnih strank ni strinjala z mejo med posameznimi parcelami in potjo. Ker se z določitvijo meje nista strinjali tudi tožeči stranki, sta pričakovali, da bosta prejeli poziv za sprožitvev sodnega postopka ureditve meje. Vendar pa poziva za parceli 721 last G.G. in 722/2 last F.F., nista prejela. Tožena stranka je kljub temu odločila, da se v katastrski občini A. del meje parcelne številke 720/4 s sosednjimi parcelami št. 720/6, 721, 722/2 in 2997, evidentira kot urejen. Zaradi vsega navedenega predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Mestna občina Koper, kot prizadeta stranka, v odgovoru na tožbo navaja, da je sporna nepremičnina po zemljiškoknjižnem stanju javno dobro, kar je odločilno dejstvo v zvezi z izpodbijano odločitvijo, saj je treba upoštevati, da gre v konkretni zadevi tudi za zaščito javnega interesa, ki pa ima prednost pred zasebnim. V nadaljevanju se strinja z izpodbijano odločbo in potrjuje vsa dejstva in ugotovitve zapisane v njej. Zato predlaga, da sodišče tožbo tožečih strank v celoti zavrne kot neutemeljeno.

Tožeči stranki v pripravljalni vlogi z dne 16. 8. 2012 v zvezi z odgovorom na tožbo prizadete stranke opozarjata, da navedbe prizadete stranke, da gre v primeru parcele številka 720/4 za javno dobro v tem postopku niso pravno relevantne. V postopku določitve meje, ki ga opredeljuje ZEN veljajo namreč enaka pravila za vse lastninske kategorije, ki jih pozna slovensko pravo.

Prizadeta stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo tožeče stranke vztraja pri navedbah iz svoje prve pripravljalne vloge in dodaja, da so spori ureditve meje po svoji vsebini oziroma pravni naravi spori o lastninski pravici, ker določitev meje pomeni določitev do kod sega pravna oblast enega mejaša nasproti drugemu.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

V skladu s 35. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin Geodetska uprava, po prejemu zahteve za evidentiranje urejene meje, preizkusi ali elaborat ureditve meje vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru. Geodetska uprava tudi preveri ali je bila lastniku parcele, katere meja se ureja in lastnikom sosednjih parcel, ki so na dan izvedbe mejne obravnave kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Po tako opravljenem preizkusu zahteve za evidentiranje urejene meje geodetska uprava, v skladu s tretjim odstavkom 35. člena ZEN zahtevo s sklepom zavrže, če so podani pogoji navedeni v citiranem odstavku, oziroma v skladu s četrtim odstavkom 35. člena ZEN zahtevo zavrne, če so izpolnjeni pogoji navedeni v tem odstavku. Sicer pa Geodetska uprava v skladu s 36. členom ZEN vabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat, ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje. Če se lastnik v 15-ih dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. V 36. členu ZEN pa je še določeno, da napake volje pri izjavljanja o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka po prejemu zahteve JD - Mestne občine Koper, za evidentiranje urejene meje parcele 720/4 s sosednjimi parcelami 705/3, 705/4, 705/5, 705/6, 720/6, 721, 722/2, 2311/1, 2997 in *143 v katastrski občini A., ugotovila, da zahteva za evidentiranje urejene meje ustreza pogojem iz prvega odstavka 35. člena ZEN. Dne 12. 3. 2010 je bila razpisana mejna obravnava, na katero so bili vsi lastniki mejnih zemljišč, ki so vpisani v zemljiško knjigo, pravilno vabljeni. Po opravljeni mejni obravnavi so v zapisniku podpisali izjave, da se strinjajo s potekom predlagane meje (tudi tožeči stranki). Tudi trije lastniki, ki se mejne obravnave niso udeležili in so bili v skladu s 36. členom ZEN povabljeni, da se izjavijo o tem ali se strinjajo s potekom predlagane meje, so se z potekom predlagane meje strinjali. Dne 16. 3. 2010 pa so vsi poslali toženi stranki umik podpisov zaradi nepravilnosti postopka geodeta v mejni obravnavi. Sodišče ugotavlja, da bi glede na navedeni umik podpisov lastnikov zemljišč tožena stranka morala ravnati skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZEN, saj je šlo za očitno napako volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, zato ni mogoče vlagati pritožbe oziroma upravnega spora, pač pa se navedena napaka volje uveljavlja v pravdnem postopku. V nasprotju s tem pa je tožena stranka dne 12. 4. 2010 razpisala mejno obravnavo, na kateri so bili prisotni lastniki mejnih zemljišč (tudi tožeči stranki), na kateri se niso strinjali z evidentiranim potekom meje.

Ker se lastniki zemljišč niso strinjali z mejo, je tožena stranka, skladno s prvim odstavkom 37. člena ZEN opravila ustno obravnavo dne 22. 10. 2010 v uradnih prostorih Geodetske uprave. Ker je tudi po tej opravljeni ustni obravnavi meja ostala sporna je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 39. člena ZEN pozvala lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo (tudi tožeči stranki), da v 30-ih dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem. Z opozorilom iz četrtega odstavka istega člena, da se šteje, če sodni postopek v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje.

Poziv k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje sta tožeči stranki prejeli, od vročitve do izdaje izpodbijane odločbe je dejansko preteklo več kot 30 dni, vendar pa iz vsebine navedenega poziva izhaja, da sta bila pozvana, da v navedenem roku vložita pri Okrajnem sodišču v Kopru predlog za sodno ureditev meje parcele 720/4 s sosednjo parcelo 705/4, 705/3, 705/5, 705/6, *143 v katastrski občini A. V navedenem pozivu torej nista navedeni parceli katere lastnika oziroma solastnika sta tožeči stranki (F.F. parc. št. 722/2 in G.G. parcela številka 721, kar izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe).

Iz citiranih določb Zakona o evidentiranju nepremičnin in listin v upravnih spisih torej izhaja, da je tožena stranka v postopku evidentiranje urejene meje parcele 720/4 s sosednjimi parcelami 705/3, 705/4, 705/5, 705/6, 720/6, 721, 722/2, 2311/1, 2997 in *143 v katastrski občini A., storila več kršitev Zakona o evidentiranju nepremičnin in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tako bi morala že po prejemu izjave lastnikov zemljišč dne 16. 3. 2010, da umikajo podpise z zapisnika mejne obravnave z dne 12. 3. 2010 le te, v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZEN napotiti, da zatrjevano napako volje uveljavljajo v pravdnem postopku. Kljub temu je s postopkom nadaljevala v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin, po katerem bi morala v skladu z 39. členom poslati tožečima strankama poziv, da v roku 30 dni od vročitve navedenega poziva začneta sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem, česar pa ni storila saj v navedenem pozivu št. 02112-1047/2010-5 z dne 22. 10. 2010 ni navedena parcela številka 722/2, katere lastnik je tožeča stranka F.F. niti parcela številka 721, katere solastnik je tožeča stranka G.G. Zato je tudi zaključek drugostopnega organa, da tožeči stranki nista v danem jima roku sprožili sodnega postopka, nepravilen. Sodišče še ugotavlja, da izpodbijana odločba tožene stranke ne zajema dejanskega poteka postopka evidentiranja urejene meje, saj v obrazložitvi navaja le, da je bila opravljena mejna obravnava dne 12. 3. 2010 in da so se s potekom predlagane meje strinjali vsi vabljeni lastniki mejnih parcel. Nič pa ne navaja, da je prišlo s strani navedenih lastnikov parcel do umika podpisov z zapisnika z mejne obravnave z dne 12. 3. 2010 in da sta bili izvedeni še dve obravnavi to je 12. 4. 2010 in 22. 10. 2010, na katerih se tudi niso strinjali s potekom meje, zato so bili napoteni na sodni postopek, kar pa ne velja za tožeči stranki, saj v pozivu niso navedene parcelne številke zemljišč katerih lastnika sta.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi v skladu s 2. in 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter jo skladno s tretjim in četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Območni geodetski upravi Koper v ponoven postopek.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo je tožeča stranka, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS št. 25/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik se ji priznajo stroški v višini 350 EUR-ov (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) s pripadajočim davkom na dodano vrednost.