Jedro

Sodišče prve stopnje sodbo o kaznovalnem nalogu lahko razveljavi samo na podlagi ugovora obdolženca ali njegovega zagovornika. To pomeni, da ne more razveljaviti sodbe o kaznovalnem nalogu, če ugotovi, da sodbe ni mogoče vročiti obdolžencu, ker sodišče ne razpolaga s podatki o njegovem prebivališču, kot je to storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani pod točko I razveljavilo sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Ljubljani VI K 82091/2023 z dne 20. 11. 2023. Pod točko II je zoper obdolženca iz razloga po 3. točki prvega odstavka 352. člena v zvezi s 429. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obtožni predlog za kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Odločilo je tudi, da po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca, obremenjujejo proračun.

2.Zoper sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožnica utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

5.Iz podatkov spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje na podlagi tožilskega obtožnega predloga ter predloga za izdajo kaznovalnega naloga dne 20. 11. 2023 izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu. Ker sodbe kljub poizvedbam na policiji ni uspelo vročiti obdolžencu, saj v Republiki Sloveniji obdolženi nima stalnega ali začasnega prijavljenega prebivališča, policija pa ni uspela pridobiti informacij o nahajališču obdolženega, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep z obrazložitvijo, da so bile že ob izdaji sodbe o kaznovalnem nalogu podane okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon zoper obdolženega, te okoliščine pa so še vedno podane.

6.Postopek za izdajo kaznovalnega naloga je urejen v določbah 445.a do 445.e člena ZKP. Cilj tega postopka je hitrejše in racionalnejše obravnavanje lažjih kaznivih dejanj, ki z dejanskega in pravnega vidika niso problematična. V tem postopku se lahko brez oprave glavne obravnave obdolžencu tako izreče določena kazenska sankcija in če obdolženec kaznovalnemu nalogu ne ugovarja, je postopek pravnomočno končan, sicer pa se opravi glavna obravnava po določbah, ki veljajo za skrajšani postopek in ob vseh pravnih jamstvih, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku.¹ Na podlagi prvega odstavka 445.a člena ZKP sme državni tožilec za kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnega sodišča ob vložitvi obtožnega predloga predlagati, da sodišče izda kaznovalni nalog, s katerim obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep, ne da bi opravilo glavno obravnavo. V 445.b členu ZKP je določeno, da če sodnik meni, da vsebina dokazov, ki so predlagani v obtožnem predlogu, ne daje zadostne podlage za izdajo kaznovalnega naloga, ali če se ne strinja z izrekom sankcije, ki jo je predlagal državni tožilec, določi glavno obravnavo in nanjo povabi osebe iz prvega odstavka 439. člena tega zakona. V takem primeru se obdolžencu vroči le prepis obtožnega predloga brez predloga za izdajo kaznovalnega naloga. Poleg dveh pogojev, določenih v tem členu, sodnik ne izda kaznovalnega naloga tudi, kadar spozna, da je podan kateri od razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka oziroma drugega odstavka 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega predloga. Sodnik mora namreč tudi v postopku za izdajo kaznovalnega naloga najprej opraviti formalni in materialni preizkus obtožnega predloga in ga po prvem odstavku 437. člena zavreči, če so za to izpolnjeni pogoji.²

7.Sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru več kot očitno pred izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu ni opravilo formalnega in materialnega preizkusa, saj se pred izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu ni odločilo za zavrženje obtožnega predloga, pa čeprav je bilo že od samega začetka seznanjeno z dejstvom, da je prebivališče obdolženca neznano in se ne ve, kje se obdolženi nahaja. Slednje je namreč razvidno tako iz osebnih podatkov, ki so navedeni o obdolžencu v uvodu obtožnega predloga (list. št. 1), kot tudi iz kazenske ovadbe, ki je bila priložena obtožnemu predlogu. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 13. 9. 2023 (priloga A1/11) namreč izhaja, da so bili preko evidenc policije preverjeni podatki obdolženca in je bilo ugotovljeno, da je bil v Azilnem domu A. nastanjen od 1. 6. 2023 do 12. 8. 2023, ko je zapustil azilni dom. Sodišče prve stopnje je ob prejemu obtožnega predloga tožilstva s predlogom za izdajo kaznovalnega naloga tudi samo preverilo podatke o bivališču obdolženega (odredba na list. št. 4). Iz izpiska CRP je bilo ugotovljeno, da obdolženi nima prebivališča v Republiki Sloveniji (list. št. 5 - del D). Sodišče prve stopnje je tako že pred izdajo sodbe o kaznovalnem nalogu vedelo, da ne razpolaga s podatki o obdolženčevem prebivališču in tudi ni vedelo, kje se obdolženi nahaja. Kljub temu se takrat sodišče prve stopnje ni odločilo za zavrženje obtožnega predloga po drugem odstavku 277. člena ZKP (ker so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon), ampak je izdalo sodbo o kaznovalnem nalogu, ki pa jo, zaradi že pojasnjenih razlogov, obdolžencu ni moglo vročiti.

8.Na podlagi določb 445. člena ZKP se overjeni prepis sodbe o kaznovalnem nalogu vroči obdolžencu in njegovemu zagovorniku, če ga ima, ter državnemu tožilcu. Zoper kaznovalni nalog lahko obdolženi ali njegov zagovornik vložita ugovor v 15 dneh od vročitve sodbe o kaznovalnem nalogu. Če sodnik ob smiselni uporabi določb drugega odstavka 375. člena ZKP ugovora ne zavrže, s sklepom razveljavi sodbo o kaznovalnem nalogu in nadaljuje postopek po določbah 439. do 443.a člena ZKP. Glede na tako jasno zakonsko določbo ni nobenega dvoma, da lahko sodišče prve stopnje sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavi samo na podlagi ugovora obdolženca ali njegovega zagovornika. To pomeni, da ne more razveljaviti sodbe o kaznovalnem nalogu, če ugotovi, da sodbe ni mogoče vročiti obdolžencu, ker sodišče ne razpolaga s podatki o njegovem prebivališču, kot je to storilo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru. Napačno pa je bilo tudi sklicevanje sodišča prve stopnje v točki 3 izpodbijanega sklepa na določbo 445.e člena ZKP. Ta določa, da se v postopku za izdajo kaznovalnega naloga uporabljajo določbe 445.a do 445.d člena tega zakona, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah, pa smiselno druge določbe tega zakona. Kot je bilo že pojasnjeno, pa je v določbi 445.č člena ZKP jasno določeno, da se sodba o kaznovalnem nalogu lahko razveljavi samo na podlagi ugovora obdolženca ali njegovega zagovornika. Ker je sodišče prve stopnje sodbo o kaznovalnem nalogu razveljavilo brez ugovora, kar po uradni dolžnosti, je posledično nepravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju obtožnega predloga, na kar vse pravilno opozarja tudi tožilka v svoji pritožbi.

9.Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

-------------------------------

1Š. Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 958.

2Prav tam, str. 960.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 277, 445b, 445č

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.