Jedro

V predmetnem zahtevku gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, saj je tožnica vložila primarni zahtevek in z njim zahtevala vračilo plačanega zneska in vmesni ugotovitveni zahtevek ter izbris hipoteke. Nadalje je postavila podrejeni zahtevek za razveljavitev kreditne pogodbe in izbris hipoteke. Slednjega je tekom postopka umaknila. Tožnica je tako zoper toženko uveljavljala več zahtevkov z različno podlago zoper istega toženca. Bistveno v predmetnem postopku je, da se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek 17.562,29 EUR nadomesti z zneskom 13.828,73 EUR.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 692,25 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice). V predmetni zadevi je bila izdana sodba P 247/2023 z dne 30. 7. 2024, s katero je sodišče prve stopnje zaradi umika podrednega zahtevka in dela primarnega zahtevka postopek delno ustavilo, v preostalem delu pa zahtevek zavrnilo. Na podlagi pritožbe je sodišče druge stopnje s sodbo VSM I Cp 439/2021 z dne 22. 8. 2023 zahtevku na ugotovitev ničnosti notarskega zapisa pogodbe o dolgoročnem hipotekarnem kreditu z valutno klavzulo, ugodilo, odločitev o stroških pa razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje. S sodbo P 247/2023 z dne 15. 2. 2024 je sodišče prve stopnje toženki naložilo plačilo zneska v višini 47.812,11 EUR in odločilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti celotne stroške postopka. Sodba sodišča prve stopnje je bila delno spremenjena s sodbo VSM I Cp 435/2024 z dne 30. 7. 2024. Ker je predmetna sodba tako postala pravnomočna, je sodišče prve stopnje s sedaj izpodbijanim sklepom odločalo o višini stroškov postopka.

2.Zoper izpodbijani sklep se pritožuje toženka. V pritožbi navaja, da je tožnica uveljavljala tako primarni kot podredni zahtevek. Vsakega je ovrednotila na 69.000,00 EUR, sodišče pa je ugodilo zgolj primarnemu zahtevku, o podrednem zahtevku pa ni odločalo, nenazadnje pa ga je toženka umaknila, zato je potrebno kot sporno vrednost upoštevati zgolj vrednost primarnega zahtevka in ne obeh zahtevkov skupaj, s tem pa je sporna vrednost po Odvetniški tarifi OT 1100 točk (stara tarifa) in ne kot je odločilo sodišče prve stopnje, posledično so storitve po OT do 23. 2. 2021 napačno ovrednotene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 365. členom ZPP).

5.Pravilno pritožba opozarja, da je sodišče zmotno odločilo o sporni vrednosti predmetnega zahtevka. V predmetnem zahtevku gre za eventualno kumulacijo zahtevkov, saj je tožnica vložila primarni zahtevek in z njim zahtevala vračilo plačanega zneska in vmesni ugotovitveni zahtevek ter izbris hipoteke. Nadalje je postavila podrejeni zahtevek za razveljavitev kreditne pogodbe in izbris hipoteke. Slednjega je tekom postopka umaknila. Tožnica je tako zoper toženko uveljavljala več zahtevkov z različno podlago zoper istega toženca. Bistveno v predmetnem postopku je, da se vrednost spornega predmeta določi za vsak zahtevek.

6.Nima prav sodišče prve stopnje, da je potrebno za ugotavljanje sporne vrednosti sešteti vrednosti obeh zahtevkov. O podrednem zahtevku sodišče prve stopnje ni odločalo. Nenazadnje je ugodilo primarnemu zahtevku, tožnica pa je podredni zahtevek umaknila. Zato je sporna vrednost zahtevka, ki ga je obravnavalo sodišče prve stopnje 69.000,00 EUR, kar znaša v skladu z Odvetniško tarifo veljavno v času opravljene storitve 1100 točk, zato je sodišče druge stopnje ponovno odmerilo stroške tožnice in glede na novo določeno sporno vrednost ponovno odločalo o ostalih stroških postopka, ki glede nastanka med strankama niso sporni.

7.Glede na tako ugotovljeno sporno vrednost je tožnica upravičena do nagrade v višini 18.140 točk in 2% oz 1% (nad 1.000 točk) pavšala za materialne stroške v višini 191,40 točk oz. skupaj 18.331,40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znaša 10.998,84 EUR oz. skupaj s 22% DDV (2.419,74 EUR) 13.418,59 EUR.

8.Tako na novo odmerjeni stroški skupaj s stroški, o katerih ima sodišče prve stopnje razloge v 6. točki obrazložitve (410,14 EUR) in pritožbeno niso sporni, znašajo 13.828,73 EUR in jih je toženka dolžna povrniti tožnici (3. točka 365. člena ZPP).

9.Toženka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, in sicer 375 točk za pritožbo (sporna vrednost 4.143,70 EUR), 2 % materialne stroške, 22 % DDV in sodno takso za pritožbo v znesku 225,60 EUR, kar glede na vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 692,25 EUR, kot izhaja iz II. točke izreka sklepa sodišča druge stopnje. O stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje odločalo na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

1Tako Vesna Kranjc v komentarju Obligacijskega zakonika, GV Založba , Ljubljana 2003, 2. knjiga, stran 488.