Jedro

Revizijsko izpodbijana vrednost ne dosega revizijskega praga. Poleg tega sta glavnici (gre za zahtevka vračila plačanih zneskov na račun regresnih zahtevkov zavarovalnice) vsota odškodnin, ki so bile izplačane dvema oziroma trem oškodovancem

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožniku plačati 6.113,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 414.161,00 SIT od 26. 6. 2006 do 31. 12. 2006, od 1.728,26 EUR od 1. 1. 2007 do plačila, od 1.050.904,00 SIT od 26. 6. 2006 do 31. 12. 2006 in od 4.385,35 EUR od 1. 1. 2007 do plačila ter mu povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku (za del obresti) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Odločilo je še o stroških postopka.

3. Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v trenutku plačila regresnega zahtevka (ko je bil v prekrškovnem postopku zaradi vožnje pod vplivom alkohola) ni vedel in tudi ni mogel vedeti, da plačuje nekaj, kar ni dolžan. Zmotno je stališče pritožbenega sodišča, da velja v obravnavani zadevi načelo volenti non fit iniuria. Trdi, da je bil glede obstoja obveznosti v zmoti. Sicer pa stalni dopisi toženke (da je zahtevek utemeljen in da bodo po poteku roka zahtevali tudi plačilo zamudnih obresti) pomenijo „plačilo, da bi se izognil sili“. Določbo 191. člena Obligacijskega zakonika - OZ je treba tolmačiti restriktivno (da lahko regresni zavezanci sanirajo nepravičnost). Pritožbenemu sodišču tudi očita, da je spregledalo njegov odgovor na pritožbo. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP).

7. Revizijsko izpodbijana vrednost ne dosega revizijskega praga, saj je znesek 1,050.904,00 SIT (sedaj 4.385,35 EUR) sestavljen iz glavnice 969.774,88 SIT in obresti (primerjaj regresni zahtevek toženke z dne 23. 2. 2005, priloga A2 in A7), znesek 414.161.00 SIT (sedaj 1.728,26 EUR) pa je sestavljen iz glavnice 393.144,25 in obresti (primerjaj regresni zahtevek toženke z dne 4. 11. 2004, priloga A4 in A6). Poleg tega sta glavnici (gre za zahtevka vračila plačanih zneskov na račun regresnih zahtevkov zavarovalnice) vsota odškodnin, ki so bile izplačane dvema oziroma trem oškodovancem, zato je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta odločilna vrednost vsakega posameznega zneska (drugi odstavek 41. člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je nedovoljeno revizijo tožnika zavrglo (377. člen ZPP).