Jedro

Jedro

Pri tožniku ni prišlo do izgube pridobitne delazmožnosti. V polnem delovnem času je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z že priznanimi stvarnimi razbremenitvami.

Pri tožniku ni prišlo do izgube pridobitne delazmožnosti. V polnem delovnem času je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z že priznanimi stvarnimi razbremenitvami.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 3. 2024 in odločba št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 7. 2023 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 20. 6. 2023 dalje ter se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, tožencu pa naloži odmero in izplačevanje invalidske pokojnine. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na odpravo prej navedenih odločb ter razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, z omejitvami: manj zahtevna dela, bolj strukturirana dela, kjer ni potrebne variirajoče delovne operacije, kjer ni pod stalnim časovnim pritiskom in brez dela na normo, od 20. 6. 2023 dalje ter da se tožniku prizna pravica do delnega nadomestila. Sodišče je odločilo, da se stroški zastopanja tožnika po odvetnici krijejo iz proračuna.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 9. 3. 2024 in odločba št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 26. 7. 2023 in da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 20. 6. 2023 dalje ter se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, tožencu pa naloži odmero in izplačevanje invalidske pokojnine. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na odpravo prej navedenih odločb ter razvrstitev tožnika v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in priznanje pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega 4 ure dnevno, 20 ur tedensko, z omejitvami: manj zahtevna dela, bolj strukturirana dela, kjer ni potrebne variirajoče delovne operacije, kjer ni pod stalnim časovnim pritiskom in brez dela na normo, od 20. 6. 2023 dalje ter da se tožniku prizna pravica do delnega nadomestila. Sodišče je odločilo, da se stroški zastopanja tožnika po odvetnici krijejo iz proračuna.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke. Tožnik meni, da sodna izvedenka ni v zadostni meri upoštevala mnenja psihiatra, ki tožnika redno spremlja in ves čas priporoča počitek, gibanje v naravi, izogibanje stresnim situacijam in tudi meni, da ni zmožen za delo in za iskanje zaposlitve. To izhaja iz zdravniškega potrdila z dne 30. 7. 2024. Dejstvo je, da je bil tožnik dlje časa na svojem delovnem mestu podvržen negativnim izkušnjam. Posledično je prišlo do izgorelosti, občutljivosti na stres ter nezmožnosti funkcioniranja v delovnem okolju. Upoštevaje navedeno ne vzdrži stališče sodne izvedenke, da se tožniku stanje slabša, ker je doma. Če že ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, potem pa je potrebna časovna razbremenitev. Dejansko stanje ni bilo popolno in objektivno ugotovljeno. Podana so odstopanja od medicinske dokumentacije do te mere, da je potrebno pridobiti novo mnenje. Sodišče bi v takem primeru moralo ugoditi predlogu tožnika za postavitev novega izvedenca medicinske stroke. S tem, ko sodišče ni sledilo predlogu tožnika po pridobitvi novega izvedenskega mnenja, je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožencu pa naloži povračilo stroškov postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke. Tožnik meni, da sodna izvedenka ni v zadostni meri upoštevala mnenja psihiatra, ki tožnika redno spremlja in ves čas priporoča počitek, gibanje v naravi, izogibanje stresnim situacijam in tudi meni, da ni zmožen za delo in za iskanje zaposlitve. To izhaja iz zdravniškega potrdila z dne 30. 7. 2024. Dejstvo je, da je bil tožnik dlje časa na svojem delovnem mestu podvržen negativnim izkušnjam. Posledično je prišlo do izgorelosti, občutljivosti na stres ter nezmožnosti funkcioniranja v delovnem okolju. Upoštevaje navedeno ne vzdrži stališče sodne izvedenke, da se tožniku stanje slabša, ker je doma. Če že ni podana popolna izguba delovne zmožnosti, potem pa je potrebna časovna razbremenitev. Dejansko stanje ni bilo popolno in objektivno ugotovljeno. Podana so odstopanja od medicinske dokumentacije do te mere, da je potrebno pridobiti novo mnenje. Sodišče bi v takem primeru moralo ugoditi predlogu tožnika za postavitev novega izvedenca medicinske stroke. S tem, ko sodišče ni sledilo predlogu tožnika po pridobitvi novega izvedenskega mnenja, je zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, tožencu pa naloži povračilo stroškov postopka.

3.V odgovoru na pritožbo toženec meni, da je mnenje sodne izvedenke jasno in ne nasprotuje samemu sebi in je tudi ustrezno obrazloženo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano izvedensko mnenje. Pri tem tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, kot jih uveljavlja tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

3.V odgovoru na pritožbo toženec meni, da je mnenje sodne izvedenke jasno in ne nasprotuje samemu sebi in je tudi ustrezno obrazloženo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljeno oprlo na podano izvedensko mnenje. Pri tem tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, kot jih uveljavlja tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 9. 3. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 26. 7. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

6.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca z dne 9. 3. 2024, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo z dne 26. 7. 2023. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ toženca zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

7.V zadevi je sporno, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti in s tem v zvezi ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma ali je pri tožniku, ki je že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, potrebna tudi časovna razbremenitev. Ker je bil tožnik z odločbo z dne 21. 1. 2022 že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: manj zahtevna, bolj strukturirana dela, kjer niso potrebne variirajoče delovne operacije, kjer ni pod stalnim časovnim pritiskom in brez dela na normo, s polnim delovnim časom od 6. 10. 2021 dalje, je za odločitev bistven odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v času do izdaje izpodbijanih odločb toženca prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki vpliva na invalidnost ter s tem, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

7.V zadevi je sporno, ali je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti in s tem v zvezi ali so izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine oziroma ali je pri tožniku, ki je že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti, potrebna tudi časovna razbremenitev. Ker je bil tožnik z odločbo z dne 21. 1. 2022 že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: manj zahtevna, bolj strukturirana dela, kjer niso potrebne variirajoče delovne operacije, kjer ni pod stalnim časovnim pritiskom in brez dela na normo, s polnim delovnim časom od 6. 10. 2021 dalje, je za odločitev bistven odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku v času do izdaje izpodbijanih odločb toženca prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, ki vpliva na invalidnost ter s tem, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.

8.Skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

8.Skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)3 je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.

9.Sodišče prve stopnje je v okviru dokaznega postopka pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Sodna izvedenka je preučila medicinsko dokumentacijo v spisu in tožnikovem zdravstvenem kartonu ter tožnika tudi osebno pregledala. Na podlagi navedenega je podala pisno izvedensko mnenje iz katerega izhaja, da pri tožniku ni prišlo do izgube pridobitne delazmožnosti. V polnem delovnem času je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z že priznanimi stvarnimi razbremenitvami. Pri tožniku so podane primarno šibke kapacitete za soočanje s stresnimi in bolj zahtevnimi situacijami. Pojavljajo se telesne težave (glavoboli, bolečina v prsnem košu, dušenje), ki predstavljajo telesni odziv (somatizacijo) na doživete stresne situacije. V tem primeru ne gre za telesne bolezni srčno žilnega in dihalnega sistema oziroma za nevrološko obolenje. Motnje koncentracije, pozornosti in nespečnost so posledica neprekinjenega premlevanja negativnih misli. Kljub temu, da se tožnik ne čuti zmožnega delati, je ohranjanje delazmožnosti način, s katerim se lahko zmanjša vpliv somatizacijske motnje na vsakodnevno funkcioniranje. Da se prekine začarani krog je nujno, da se tožnik zaposli na delovnem mestu, ki bo ustrezalo že podanim vsebinskim omejitvam. K zaposlitvi so ga spodbujali tudi v okviru klinično psihološkega pregleda 28. 10. 2022. V nasprotnem je pričakovati krepitev obstoječih in pojav novih simptomov. Sodna izvedenka je izvedensko mnenje dodatno pojasnila tudi na naroku za glavno obravnavo.

9.Sodišče prve stopnje je v okviru dokaznega postopka pridobilo izvedensko mnenje sodne izvedenke specialistke MDPŠ. Sodna izvedenka je preučila medicinsko dokumentacijo v spisu in tožnikovem zdravstvenem kartonu ter tožnika tudi osebno pregledala. Na podlagi navedenega je podala pisno izvedensko mnenje iz katerega izhaja, da pri tožniku ni prišlo do izgube pridobitne delazmožnosti. V polnem delovnem času je zmožen opravljati drugo ustrezno delo z že priznanimi stvarnimi razbremenitvami. Pri tožniku so podane primarno šibke kapacitete za soočanje s stresnimi in bolj zahtevnimi situacijami. Pojavljajo se telesne težave (glavoboli, bolečina v prsnem košu, dušenje), ki predstavljajo telesni odziv (somatizacijo) na doživete stresne situacije. V tem primeru ne gre za telesne bolezni srčno žilnega in dihalnega sistema oziroma za nevrološko obolenje. Motnje koncentracije, pozornosti in nespečnost so posledica neprekinjenega premlevanja negativnih misli. Kljub temu, da se tožnik ne čuti zmožnega delati, je ohranjanje delazmožnosti način, s katerim se lahko zmanjša vpliv somatizacijske motnje na vsakodnevno funkcioniranje. Da se prekine začarani krog je nujno, da se tožnik zaposli na delovnem mestu, ki bo ustrezalo že podanim vsebinskim omejitvam. K zaposlitvi so ga spodbujali tudi v okviru klinično psihološkega pregleda 28. 10. 2022. V nasprotnem je pričakovati krepitev obstoječih in pojav novih simptomov. Sodna izvedenka je izvedensko mnenje dodatno pojasnila tudi na naroku za glavno obravnavo.

10.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Sodna izvedenka je odgovorila na zastavljena vprašanja, ključna za razsojo te zadeve. Opredelila se je do izvidov lečečih specialistov, tako tudi do izvidov lečečega psihiatra. Naloga lečečih specialistov ni, da bi ugotavljali, ali so izpolnjeni pogoji za invalidsko upokojitev, temveč je njihova naloga ugotovitev diagnoze ter zdravljenje. Ali so podani razlogi za razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti oziroma ali gre za izgubo delazmožnosti, pa je predmet presoje pristojnih organov. Pri tej presoji je potrebno izhajati iz določb ZPIZ-2.

10.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za strokovno prepričljivo izvedensko mnenje. Sodna izvedenka je odgovorila na zastavljena vprašanja, ključna za razsojo te zadeve. Opredelila se je do izvidov lečečih specialistov, tako tudi do izvidov lečečega psihiatra. Naloga lečečih specialistov ni, da bi ugotavljali, ali so izpolnjeni pogoji za invalidsko upokojitev, temveč je njihova naloga ugotovitev diagnoze ter zdravljenje. Ali so podani razlogi za razvrstitev v ustrezno kategorijo invalidnosti oziroma ali gre za izgubo delazmožnosti, pa je predmet presoje pristojnih organov. Pri tej presoji je potrebno izhajati iz določb ZPIZ-2.

11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodna izvedenka ni v zadostni meri upoštevala mnenja psihiatra. Iz dokumentacije v spisu so razvidni številni izvidi psihiatra, do katerih se je sodna izvedenka ustrezno opredelila in jih tudi upoštevala pri podaji izvedenskega mnenja. Pojasnila je, da ne gre za zapise v smislu kakršnekoli odsotnosti od dela, bodisi začasne bodisi trajne, temveč gre za opis tožnikovega duševnega zdravja, ki je bolj ali manj nespremenjeno. Izboljšanja so bila samo takrat, ko ni bilo dodatnega pritiska ali ko je bil v bolniškem staležu. Tožnik jemlje zdravila za blaženje anksioznodepresivne simptomatike, pri čemer pa odmerki niso tako visoki, kot so bili na začetku. Iz strokovno prepričljivega mnenja sodne izvedenke izhaja, da ima tožnik nedvomno zdravstvene težave, vendar lahko še vedno funkcionira z že določenimi omejitvami na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času. Potrebno pa je postopno uvajanje na delo in ustrezna psihoterapevtska obravnava. Tožnik je namreč sedaj prijavljen na zavodu za zaposlovanje.

11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodna izvedenka ni v zadostni meri upoštevala mnenja psihiatra. Iz dokumentacije v spisu so razvidni številni izvidi psihiatra, do katerih se je sodna izvedenka ustrezno opredelila in jih tudi upoštevala pri podaji izvedenskega mnenja. Pojasnila je, da ne gre za zapise v smislu kakršnekoli odsotnosti od dela, bodisi začasne bodisi trajne, temveč gre za opis tožnikovega duševnega zdravja, ki je bolj ali manj nespremenjeno. Izboljšanja so bila samo takrat, ko ni bilo dodatnega pritiska ali ko je bil v bolniškem staležu. Tožnik jemlje zdravila za blaženje anksioznodepresivne simptomatike, pri čemer pa odmerki niso tako visoki, kot so bili na začetku. Iz strokovno prepričljivega mnenja sodne izvedenke izhaja, da ima tožnik nedvomno zdravstvene težave, vendar lahko še vedno funkcionira z že določenimi omejitvami na drugem delovnem mestu v polnem delovnem času. Potrebno pa je postopno uvajanje na delo in ustrezna psihoterapevtska obravnava. Tožnik je namreč sedaj prijavljen na zavodu za zaposlovanje.

12.Sodišče prve stopnje je s sodno izvedenko specialistko MDPŠ razčiščevalo dejansko stanje. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse pritožbenega sodišča4 morajo izvedenci pri podaji mnenja upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenje izvedenskega organa oz. sodnih izvedencev nemalokrat razlikuje od mnenj in predlogov specialistov tudi zaradi tega, ker izvedenski organ oziroma izvedenec običajno gleda na določen problem bistveno širše in skozi dolgoletno prakso podobnih primerov. S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni ustrezno razčistilo dejansko stanje.

12.Sodišče prve stopnje je s sodno izvedenko specialistko MDPŠ razčiščevalo dejansko stanje. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse pritožbenega sodišča4 morajo izvedenci pri podaji mnenja upoštevati tudi definicijo invalidnosti, ki ni zgolj medicinska kategorija. Zato se mnenje izvedenskega organa oz. sodnih izvedencev nemalokrat razlikuje od mnenj in predlogov specialistov tudi zaradi tega, ker izvedenski organ oziroma izvedenec običajno gleda na določen problem bistveno širše in skozi dolgoletno prakso podobnih primerov. S tem v zvezi so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni ustrezno razčistilo dejansko stanje.

13.S tem, ko je sodišče zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, tudi ni kršilo postopkovnih določb v smeri, kot se zavzema tožnik. ZPP namreč v drugem odstavku 287. člena določa, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz za postavitev novega sodnega izvedenca zavrnilo iz razloga, ker je presodilo, da je dejansko stanje razčistilo že s pridobitvijo izvedenskega mnenja postavljene sodne izvedenke. Zavrnitev dokaza je tudi ustrezno obrazložilo. Z razlogi, kot izhajajo iz 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče soglaša.

13.S tem, ko je sodišče zavrnilo dokazni predlog za postavitev novega izvedenca, tudi ni kršilo postopkovnih določb v smeri, kot se zavzema tožnik. ZPP namreč v drugem odstavku 287. člena določa, da predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. Sodišče prve stopnje je predlagani dokaz za postavitev novega sodnega izvedenca zavrnilo iz razloga, ker je presodilo, da je dejansko stanje razčistilo že s pridobitvijo izvedenskega mnenja postavljene sodne izvedenke. Zavrnitev dokaza je tudi ustrezno obrazložilo. Z razlogi, kot izhajajo iz 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožbeno sodišče soglaša.

14.V zvezi s sklicevanjem tožnika na nov izvid z dne 30. 7. 2024, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo za odločitev v zadevi odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijanih odločb toženca. Morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri tožencu.

14.V zvezi s sklicevanjem tožnika na nov izvid z dne 30. 7. 2024, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je bilo za odločitev v zadevi odločilno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijanih odločb toženca. Morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju so lahko predmet novega postopka pri tožencu.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

15.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

16.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

16.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.

4Glej Psp 306/2019 z dne 5. 12. 2019.

4Glej Psp 306/2019 z dne 5. 12. 2019.

Zveza:

Zveza: