Jedro

Praksa sodišč glede zapadlosti in začetka teka zastaralnega roka od delavčevih denarnih terjatev v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja je bila res nekaj časa neenotna, vendar Vrhovno sodišče šteje, da jo je poenotilo najkasneje s sodbo VIII Ips 393/2008 z dne 19. 10. 2009, v kateri je zavzelo podobna stališča, kot sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi. Razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP zato niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku za plačilo 36.708,99 EUR iz naslova zakonskih zamudnih obresti od z zamudo plačanega nadomestila plače oziroma razlik plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v obdobju od 18. 5. 1995 do 14. 11. 2000. 2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob ugotovitvi, da je tožena stranka tožnici plačala glavnico iz naslova nadomestila plače za čas od 18. 5. 1995 do 14. 11. 2000 dne 22. 12. 2003 na podlagi dne 2. 10. 2003 pravnomočne sodbe, ki je nalagala toženi stranki le plačilo glavnice, ne pa tudi zakonskih zamudnih obresti, je upoštevalo ugovor zastaranja in presodilo, da je bila ob vložitvi tožbe dne 2. 10. 2006 terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti v celoti zastarana, upoštevaje da bi do vložitve te tožbe zastarala tudi celotna terjatev iz naslova glavnice (344. člen OZ).

3. Tožnica predlaga, da zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi odločitve o pravnem vprašanju, kdaj začne teči zastaralni rok za uveljavljanje denarnih terjatev, tudi zakonskih zamudnih obresti od terjatev delavca, iz naslova nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja delovnega razmerja zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri tem se sklicuje na določbe 206. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) in 336. člena ter druge določbe OZ in navaja, da tožnica pred pravnomočnostjo sodbe, s katero je odločeno o zakonitosti oziroma nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, ni imela pravice terjati izpolnitve denarnih obveznosti tožene stranke iz delovnega razmerja. Pri tem se sklicuje na neenotno sodno prakso glede tega vprašanja.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Terjatve iz naslova plače zapadejo na plačilni dan, mesečno najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec (134. člen ZDR) in zastaranje začne teči prvi dan po dnevu zapadlosti, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ). Te pravice delavca kot upnika, ki mu je delodajalec prekinil delovno razmerje oziroma pogodbo o zaposlitvi, tudi določbi tretjega in četrtega odstavka 204. člena ZDR ne izključujeta. Res je bila praksa sodišč glede zapadlosti in začetka teka zastaralnega roka od delavčevih denarnih terjatev v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja nekaj časa neenotna, vendar Vrhovno sodišče šteje, da jo je poenotilo najkasneje s sodbo VIII Ips 393/2008 z dne 19. 10. 2009, v kateri je zavzelo podobna stališča, kot sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi. Zato razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.

6. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 367. c člena Zakona o pravdnem postopku predlog za dopustitev revizije kot neutemeljen zavrnilo.