Jedro

Storilec je prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil po poteku preizkusne dobe, vendar še v času, ko prvostopno sodišče še ni pravnomočno in dokončno odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato mu je moralo na podlagi zakonske določbe zaradi prekrška, storjenega 11.1.2015, prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicati. Pritožbeno zatrjevane okoliščine prekrška in obžalovanje njegove storitve so za odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko se ugotavljajo le pogoji za preklic odložitve, neupoštevne.

Izrek

1. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

2. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 (dvajset 00/100) EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu na podlagi sklepa Okrajnega sodišča Žalcu, opr. št. EPVD 138/2013 z dne 27. 12. 2013, preklicalo. Posledično je storilcu naložilo v plačilo še sodno takso v višini 30,00 EUR.

2. S tako odločitvijo se storilec ne strinja in v svojih pritožbenih navedbah navaja, da je 11. 1. 2015 peljal hčerko k mami, sam je odšel v bližnjo picerijo na pico in pivo. Preden je hotel oditi domov, so prišli prijatelji in skupaj so gledali športni prenos na TV in zraven pili pivo. Kljub temu, da jih je prej zapustil in pustil pivo na mizo, je popil že preveč alkohola. V zadnjem letu - dveh, je vedno ravnal tako, da v takih primerih nikoli ni sedel za volan. Takšno ravnanje obžaluje, od tega dne dalje ne uživa več alkoholnih pijač. Predlaga ponovno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali pa kakšno drugo rešitev, saj vozniško dovoljenje potrebuje za službo. Vozi službeni motor do 50 cm3, pa tudi (občasno ) službeno vozilo. V bodoče bo storil vse, da bo izpolnil svoje obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Držijo ugotovitve v izpodbijanem sklepu o tem, da je prvostopno sodišče s sklepom, opr. št. EPVD 138/2013 z dne 27. 12. 2013 storilcu odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in mu naložilo, da se v času preizkusne dobe šest mesecev (ki začne teči naslednji dan po prejemu takega sklepa) mora storilec udeležiti rehabilitacijskega programa - edukacijskih delavnic v obsegu najmanj 6 pedagoških ur in da v tem času ne sme storiti prekrška, ki je opredeljen kot hujši prekršek. Spisovno gradivo izkazuje, da je storilec izpolnil del obveznosti, saj je pravočasno predložil dokazilo o vključitvi v program, prav tako pa se je udeležil edukacijskih delavnic in s tem zadostil obveznostim iz točk II) in IV) navedenega sklepa. Nadalje pa spisovno gradivo tako, kot izhaja iz napadenega sklepa izkazuje, da je prvostopno sodišče 11. 3. 2015 bilo obveščeno o tem, da je storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. PR 32/2015 z dne 23. 2. 2015 (poleg globe) bilo izrečenih 18 kazenskih točk (KT), tak prekršek pa je storilec storil 11. 1. 2015, torej po preteku preizkusne dobe, ki je trajala od 7. 1. 2014 do 7. 7. 2014. 5. Prvostopno sodišče je torej v obravnavanem primeru na podlagi takega obvestila MPRS - EKT- Evidence pravilno poslovalo v skladu z določbo prvega odstavka člena 202. e ZP-1, ki določa, da če sodišče ugotovi, da storilec v preizkusni dobi ni storil hujšega prekrška in da je izpolnil določene obveznosti, s sklepom odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši, tak sklep pa sodišče izda po uradni dolžnosti po izteku enega leta od poteka preizkusne dobe. Iz obvestila EKT Evidence - MPRS z dne 11. 3. 2015 pa izhaja, da je storilec prekrška 11. 1. 2015 (znova) storil hujši prekršek, saj mu je s pravnomočno sodbo, opr. št. PR 32/2015 prvostopnega sodišča zaradi storitve hujšega prekrška (vožnja pod vplivom alkohola) po 4. točki petega odstavka člena 105 ZPrCP bilo izrečenih 18 KT. Storilec je torej navedeni prekršek storil sicer po preteku preizkusne dobe, vendar pa še v času, ko prvostopno sodišče še ni pravnomočno in dokončno odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato je pravilno štelo, da so navedene KT bile storilcu izrečene za prekršek, ki je bil storjen po preteku preizkusne dobe in pa še preden je prvostopno sodišče dokončno odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato mu je na podlagi te zakonske določbe zaradi prekrška, storjenega dne 11. 1. 2015, moralo prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicati. Takih ugotovitev pritožba ne problematizira. Pritožbene navedbe se nanašajo na okoliščine, v katerih je storil prekršek dne 11. 1. 2015, ko je v cestnem prometu vozil alkoholiziran in da prekršek obžaluje. Takšne okoliščine so v tem postopku, ko se ugotavljajo zgolj pogoji za morebitni preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja povsem neupoštevne, lahko pa so bile upoštevne v postopku, v katerem se je odločalo o odgovornosti storilca za tak prekršek z dne 11. 1. 2015, to je v prekrškovnem postopku, ki se je vodil pod opr. št. PR 32/2015. Vsekakor pa je storilcu pojasniti, da je njegov kritičen odnos do lastnega ravnanja dober znak, da bo storilec v bodoče resneje spoštoval cestnoprometne predpise. Kar pa zadeva njegov predlog za ponovno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in njegovo potrebo o tem, da obdrži veljavno vozniško dovoljenje pa je povedati, da zakonodaja vnovične odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko so že izpolnjeni pogoji za preklic le-tega, ne dopušča, zato so takšne navedbe neupoštevne. Do drugačnega zaključka pa ne more pripeljati niti izpostavljena potreba po tem, da storilec vozniško dovoljenje obdrži. 6. Zaradi navedenega je bilo potrebno tako storilčevo pritožbo, ki je neutemeljena, zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in potrditi sklep sodišča prve stopnje v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (člen 159 ZP-1).

7. Storilec ni uspel s pritožbo, zato bo v skladu z določbo prvega odstavka člena 147 ZP-1 moral plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR. Ta je odmerjena v skladu s tarifno številko 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). K plačilu le-te pa bo storilec pozvan po prvostopnem sodišču v roku 15 dni od vročitve tega sklepa.