Jedro

Okoliščina, da je storilec naknadno pridobil še vozniško dovoljenje kategorije C, ne pomeni, da ga je ponovno mogoče šteti za voznika začetnika.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da se storilcu prekrška prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 13. 7. 2009, ne izreče.

Obrazložitev

A. 1. Z uvodoma navedenim sklepom Okrajnega sodišča v Celju je bilo storilcu D. D. izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenje na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel veljavno vozniško dovoljenje na dan 13. 7. 2009, ko je storilec storil prekršek, s katerim je presegel 7 kazenskih točk. 2. Zoper pravnomočni sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da za voznika začetnika po določbah Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) šteje vsak voznik do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije A2, A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije. Ker na status voznika začetnika ne vpliva prva pridobitev vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije C, storilec ob storitvi zadnjega prekrška, to je dne 13. 7. 2009, ni bil več voznik začetnik, saj je vozniško dovoljenje B kategorije prvič pridobil dne 28. 1. 2003. 3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Iz razlogov izpodbijanega pravnomočnega sklepa izhaja, da je D. D., kot voznik začetnik motornih vozil v cestnem prometu v času dveh let (za prekršek, storjen dne 2. 6. 2009 in za prekršek, storjen dne 13. 7. 2009) dosegel skupno 9 kazenskih točk v cestnem prometu, kar pomeni, da je presegel 7 kazenskih točk, kar ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Iz izpisa iz kazenske evidence z dne 27. 8. 2009 je razvidno, da je bil D. D. ob storitvi prekrška po c) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 dne 13. 7. 2009, za katerega mu je bilo izrečenih 5 kazenskih točk in s katerim je skupno dosegel 8 kazenskih točk, voznik začetnik.

6. Iz dopisa Upravne enote Celje z dne 14. 10. 2009 izhaja, da je D. D. pridobil vozniško dovoljenje B kategorije dne 28. 1. 2003, dne 15. 9. 2008 pa je pridobil še vozniško dovoljenje kategorije C. 7. V času storitve prekrška dne 13. 7. 2009 (s katerim je storilec presegel 7 kazenskih točk) je takrat veljavni ZVCP-1 v 66. točki prvega odstavka 23. člena določal, da je voznik začetnik vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega 21. leta starosti in vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja, ne glede na to, ali je bilo pridobljeno v Republiki Sloveniji ali tujini. Voznik začetnik je tudi vsak voznik motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2 ali A ali B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katere koli druge kategorije.

8. Glede na navedeno zakonsko določilo in upoštevaje dejstvo, da je bil D. D. ob storitvi prekrška, s katerim je skupno presegel 7 kazenskih točk (dne 13. 7. 2009), starejši od 21 let (rojen 17. 3. 1983), Vrhovno sodišče ugotavlja, da storilec v času storitve prekrška po c) točki sedmega odstavka 32. člena ZVCP-1 dne 13. 7. 2009 ni bil več voznik začetnik. Kot že rečeno je v času storitve tega prekrška veljavni ZVCP-1 v 66. točki prvega odstavka 23. člena določal, da je voznik začetnik tudi vsak voznik motornega vozila v obdobju dveh let od pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije A2, A in B, čeprav ima že več kot dve leti vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil katerekoli druge kategorije. Zakon je v tem delu pridobitev statusa voznika začetnika vezal samo na naknadno pridobitev vozniškega dovoljenja kategorije A2, A in B, ne pa tudi na pridobitev ostalih kategorij vozniških dovoljenj. D. D. je vozniško dovoljenje B kategorije pridobil že dne 28. 1. 2003 in je imel v skladu s tedaj veljavno 66. točko prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 status voznika začetnika do 28. 1. 2005. Okoliščina, da je storilec naknadno (dne 15. 9. 2008) pridobil še vozniško dovoljenje kategorije C, tako ne pomeni, da ga je ponovno mogoče šteti za voznika začetnika. Povedano drugače; naknadna pridobitev vozniškega dovoljenja za kategorije C, v času, ko storilec ni bil več voznik začetnik, na status voznika v smislu 66. točke prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 nima nikakršnega vpliva. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ugotavlja, da je bil D. D. v evidenci kazenskih točk ob storitvi prekrška dne 13. 7. 2009 napačno označen kot voznik začetnik ter da je Okrajno sodišče v Celju v izpodbijanem pravnomočnem sklepu napačno zaključilo, da je kot voznik začetnik s prekrškom dne 13. 7. 2009 presegel 7 kazenskih točk, zaradi česar mu je izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

9. Glede na ugotovljeno kršitev zakona (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 22. člena ZP-1 in četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1) je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti in na podlagi prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijani pravnomočni sklep spremenilo tako, da storilcu prekrška prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 13. 7. 2009, ni izreklo.