Jedro

Hujšo kršitev delovne obveznosti - neupoštevanje navodil o delovnem postopku - se stori tudi, če se ne nosi PVC čelade, za katero je z odredbo določeno, da jo je treba obvezno nositi med delovnim procesom.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Ljubljani je z določbo S... zavrnilo tožnikov zahtevek za spremembo sklepa disciplinske komisije tožene stranke z dne 3.12.1990 in sklepa komisije za varstvo pravic z dne 21.1.1991, s katerima je bila tožniku preklicana pogojna odložitev izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja tako, da se mu izreče javni opomin, in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu izplačati vse denarne obveznosti, ki izvirajo iz dela in po delu in mu vpisati delovno dobo v delovno knjižico. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik storil hujšo kršitev delovne obeznosti po 11. točki 155. člena pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke s tem, da v klavnici ni uporabljal obveznega zaščitnega sredstva PVC čelade.

Sodišča združenega dela Republike Slovenije je kot pritožbeno sodišče z odločo Sp zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje ter dodaja, da je tožnik hujšo kršitev storil v pogojni dobi. V januarju 1990 mu je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, izvršitev pa pogojno odložena za dvanajst mesecev, novo hujšo kršitev delovne obveznosti pa je storil v septembru 1990, zato se je odložitev izvršitve ukrepa lahko preklicala. Za preklic pogojne odložitve disciplinskega ukrepa ni potrebno ugotavljati vseh elementov, kot za samostojni izrek. Po 90. členu zakona o delovnih razmerjih je dopustno pogojno odložitev disciplinskega ukrepa preklicati, če delavec stori v času pogojne odložitve hujšo kršitev delovne obveznosti.

Tožnik je zoper odločbo sodišča druge stopnje pravočasno vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da se mu očita, da ni uporabljal obvezno zaščitno sredstvo - PVC čelado. Po 11. točki 155. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pa kršitev stori le tisti, ki ne upošteva navodil o delovnem postopku ali poslovanju, ali o uporabi in vzdrževanju delovnih sredstev, zaradi česar je nastala ali bi lahko nastala materialna škoda, ali telesna poškodba delavca. Zaščitna čelada pa ni delovno sredstvo, temveč sredstvo zaščite pri delu, zato niso izpolnjeni niti subjektivni niti objektivni elementi predmetne kršitve. Tudi sicer za izrečen ukrep ni podlage, saj tožnik le nekaj časa ni imel čelade na glavi. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje, ali pa jo spremeni tako, da zahtevku ugodi.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je revizija vložena na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94), ki v 3. odstavku določa, da v tem primeru revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizijsko sodišče zato ne pazi po uradni dolžnosti ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 345. člena zakona o pravdnem postopku in na pravilno uporabo materialnega prava (386. člen ZPP). Po določbi 3. odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je revizijsko sodišče pri presoji izpodbijane sodne odločbe vezano na ugotovljeno dejansko stanje.

Revizijsko sodišče se strinja z ugotovitvami in zaključki nižjih sodišč, da so v ravnanju tožnika - neuporaba obveznega zaščitnega sredstva PVC čelade - podani vsi elementi hujše kršitve delovne obveznosti po 11. točki 155. člena pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke. Iz listin v spisu izhaja, da je bila uporaba čelade pri delu, ki ga je opravljal tožnik, predpisana z odredbo z dne 24.8.1990. Tožnik torej ni upošteval navodil o delovem postopku, kar je po navedeni določbi predvideno kot hujša kršitev delovne obveznosti, saj bi zaradi tega lahko nastala poškodba tožnika. Revizijsko sodišče pa se tudi strinja s stališčem nižjih sodišč, da je v danem primeru čelado, ki jo je bilo treba obvezno nositi med delovnim procesom, šteti za delovno sredstvo, tako, da je tudi zaradi tega razloga tožnikova kršitev delovne obveznosti pravilno opredeljena. Po mnenju revizijskega sodišča tudi z izbiro disciplinskega ukrepa ni kršeno materialno pravo. Tožniku je bila samo preklicana pogojna odložitev izvršitve že izrečenega disciplinskega ukrepa, zato v tem primeru ni potrebno, da bi šlo za tako hujšo kršitev delovne obveznosti, da bi se obvezno moral izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Razen tega pa je tožnik med disciplinskim postopkom nasprotoval uporabi čelade tako, da sam disciplinski postopek na tožnika ni toliko vplival, da bi spremenil svoj odnos do dela.

Glede na obrazloženo je revizija neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).

Določbe zakona o pravdnem postopku je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).