Jedro

Parcela leži v obračunskem območju programa opremljanja in ima možnost komunalnih priključkov na javno komunalno infrastrukturo. Zato je pravilna odločitev upravnih organov, da se tožnikoma naloži plačilo komunalnega prispevka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je v 1. točki izreka odločeno, da se A.A. in B.B. (tožnikoma v tem sporu) obračuna komunalni prispevek za poseg v prostor na območju urejanja prostora v naselju k.o. … na zemljišču parcelne številke 445/48 za novogradnjo enostanovanjske hiše v višini 9.457,20 EUR. V 2. točki izreka je določen transakcijski račun za plačilo pri MO Ptuj. 3. točka izreka določa, da se znesek plača v 36. mesečnih obrokih v višini 262,720 EUR (1. obrok), ostali obroki se poravnajo v višini 262,70 EUR. 4. točka izreka določa, da potrdilo o plačanem komunalnem prispevku izda MO Ptuj po plačilu komunalnega prispevka.

2. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, kateri predpisi so bili uporabljeni za odmero komunalnega prispevka, za katerega sta tožnika podala vlogo (Zakon o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt, Odlok o komunalnem prispevku MO Ptuj, Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mesta Ptuj in Družbeni plan Občine Ptuj). Komunalni prispevek se izračuna na podlagi 5. člena Odloka o komunalnem prispevku po formuli, ki jo prvostopenjski organ navaja z vsemi uporabljenimi faktorji. Navaja določbo tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt ter osnovne podatke, ki so bili upoštevani pri izračunu višine komunalnega prispevka, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

3. Z drugostopenjsko odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt. V obrazložitvi odgovarja na pritožbene navedbe. Navaja določbe prvega odstavka 79. člena ZPNačrt, ki v tretjem odstavku določa, da lahko občina odmeri komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, pogoj pa je, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. To območje je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe (prvi odstavek 76. člena tega zakona). Obračunska območja in ostale podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se določijo s programom opremljanja (tretji odstavek 75. člena zakona). Tožena stranka izrecno poudarja, da je presoja vsebinsko skladne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, s pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja (med drugim tudi o zadostni komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča), predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, ne pa postopka za odmero komunalnega prispevka (tudi sodba Upravnega sodišča III U 44/2009). Gradnja „komunalne opreme“, za katero pritožnika zatrjujeta, da jo je šele potrebno izgraditi, dejansko predstavlja priključke na že obstoječo in izgrajeno javno komunalno infrastrukturo, za katero je tudi odmerjen komunalni prispevek. Iz številne sodne prakse izhaja, da je pogoj za odmero komunalnega prispevka za posamezno vrsto, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Ta pogoj je v tem primeru izpolnjen za vse vrste komunalne opreme, za katere se v skladu z Odlokom o komunalnem prispevku MO Ptuj, zaračunava sporni komunalni prispevek.

4. V skladu z določbo tretjega odstavka 3. člena Odloka o komunalnem prispevku, so vsi obstoječi ali predvideni objekti na območju občine opremljeni z objekti grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine) ter javno razsvetljavo, v kolikor ležijo v obračunskem območju programa opremljanja, ki za to predvideva obračunavanje komunalnega prispevka.

5. Glede vodovoda in kanalizacije ta člen Odloka o komunalnem prispevku določa, da je objekt opremljen z javnim kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je to razvidno iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma če upravljalec posameznega voda ugotovi možnost priklopa in izda soglasje za priklop na omrežje. V tem primeru iz projektne dokumentacije ter iz pritožnikoma izdanega gradbenega dovoljenja, številka 351-587/2015-9 (04068) z dne 22. 6. 2015 in izdanih soglasij pristojnih soglasodajalcev (Komunalno podjetje X. d.d.) izhaja, da se objekt namerava priključiti na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, kar pomeni, da se investitorjema obračuna komunalni prispevek tudi za vodovod in kanalizacijo. Tudi kanalizacija je bila na območju predmetnih parcel že v celoti zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja, številka 351-1152/2013-7 (04076) z dne 23. 1. 2014. Prav tako je bilo za kanalizacijo na območju naselja Žabjek že pridobljeno uporabno dovoljenje, številka 351-686/2015-6 (04076) z dne 30. 6. 2015. Čistilna naprava se obravnava skupaj z objekti in napravami za njeno odvajanje (kanalizacijo), zato imata investitorja možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje.

6. Ta parcela se nahaja v obračunskem območju tako za vodovod kot tudi za kanalizacijo. Predmet izgradnje slednje pa niso individualni priključki na parcelah zasebnih lastnikov. S plačilom komunalnega prispevka je zavezancema zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ter se šteje, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti (peti odstavek 79. člena ZPNačrt). Gradnjo teh pa na svojih lastnih parcelah financira oziroma ureja investitor sam.

7. Glede izgradnje ceste - dovoza je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi III U 44/2009, da mora investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izkazati, da bo imel objekt zagotovljen dostop do javne ceste, kar ne pomeni, da mora biti ta dostop predan v upravljanje pristojnemu upravljalcu cest, saj gre lahko za dostop po zemljiščih v lasti drugih oseb (in ne občinskih), zaradi česar v tem delu niti ne gre za javno cesto. Tako ni mogoče slediti stališču pritožnikov, da bi dovoz do predvidenih objektov preko zasebnih zemljišč morala izvesti občina. Glede elektro in kabelskega omrežja navaja, da občina ni upravičena do komunalnega prispevka za električno omrežje, ker ne gre za omrežje, katerega gradnjo bi zagotavljala občina in tudi zanj ne more odmeriti komunalnega prispevka. Enako velja tudi za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja, ker ne gre za omrežje, ki bi ga gradila občina in zanj tudi ne zaračunava komunalnega prispevka. Glede na navedeno je tožena stranka ugotovila, da je bilo dejansko stanje v zadevi pravilno ugotovljeno, in da je pravilen pritožnikoma odmerjen komunalni prispevek, ter odmerjen v skladu z veljavnimi predpisi.

8. Tožnika v tožbi uveljavljata tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka (odločba izdana brez ugotovitvenega postopka in tožnikovega sodelovanje) ter nepravilno uporabo materialnih predpisov. Predlagata izvedbo glavne obravnave in dokazov pred sodiščem, ker bo le tako mogoče vsebinsko presoditi o zadevi.

9. Temeljni predpis, ki določa vprašanje komunalnega prispevka, je ZPNačrt, ki ureja vprašanje komunalnega prispevka v členih od 70 do 84. Določba 72. člena ZPNačrt določa komunalno opremljeno parcelo in sicer: če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekt in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določenem v prostorskem aktu občine ali če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalnega oprema ter objekta in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.

10. Odločba je izdana tako, kot da je vsa komunalna infrastruktura za parcelo 445/48 k.o. … že zgrajena oziroma že obstoječa, kar pa ne drži, ker je ni v načrtu izgradnje tožene stranke v proračunu za leto 2015 in 2016. Nima dejanske podlage in je takšno tudi stališče sodne prakse Upravnega sodišča (U 1607/2008 z dne 22. 4. 2010). Ta parcela nima možnosti priključitve na cesto s pločniki, vodovod, kanalizacijo s pripadajočimi objekti, čistilno napravo, ni javne razsvetljave, pa tudi ne nobenih telekomunikacijskih in elektrovodov. Da bi se ta parcela lahko priključila na komunalno infrastrukturo, jo je potrebno šele zgraditi. Za to parcelno številko (kot tudi za preostalih 10 sosednjih parcel, katerih lastnika sta C.C. in D.D.), je bila predvidena izgradnja komunalne infrastrukture, a ne s strani tožene stranke. MO Ptuj je izdala dva pravna akta, s katerima je določila kako, kje in na kakšen način se bo izdelala energetska in komunalna oprema parcel v …. Prvi akt so projektni pogoji MO Ptuj, številka 351-35/2014-1 z dne 15. 5. 2014, drugi akt je soglasje MO Ptuj z dne 30. 1. 2015 (številka 351-35/2014-6), v katerem je podala soglasje k projektni dokumentaciji PGD, številka projekta 21021-14-K/VK. Iz tega soglasja izhajajo pogoji izvedbe bodoče komunalne infrastrukture. Na podlagi teh dveh pravnomočnih upravnih aktov je bilo izdano gradbeno dovoljenje C.C. in D.D. za naslednjo komunalno in gospodarsko infrastrukturo: ceste, cevovod za odpadno vodo, distribucijski cevovod za vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja. Zgradila bi se ulica za naselje, cesta, položili bi se dovodni kanalizacijski, elektro in komunikacijski vodi, v dolžini več 100 m. Gre za izgradnjo temeljnih skupnih vodov, na katere bi se šele priključevale individualne parcele (tudi parcelna številka 445/48 k.o. …). Bistvo je, da ne gre za nobene individualne priključke, ampak gradbeno dovoljenje izdano lastnikoma C.C. in D.D. predvideva izgradnjo temeljne komunalne infrastrukture.

11. 78. člen ZPNačrt predvideva v primeru, ko komunalno opremo gradi zasebni investitor, sklenitev pogodbe in poračun izgradnje s plačilom komunalnega prispevka. Ker tožena stranka nima denarja za izgradnjo komunalnega omrežja, sta se investitorja C.C. in D.D. s toženo stranko aprila 2015 ustno dogovorila za takšno pogodbo, nekaj dni za tem, si je tožena stranka brez razloga premislila in zavrnila sklenitev pogodbe ter tožnikoma (tudi v zadevi številka odločbe 354-73/2015 C.C. in D.D.) izdala odločbo o plačilu komunalnega prispevka. To dokazuje, da parcele niso komunalno opremljene, saj sicer do dogovora in priprave osnutka pogodbe s strani tožene stranke sploh ne bi prišlo. Tožnika opozarjata, da ne gre za gradnjo samo individualnih priključkov, ki jih zagotovi investitor sam, ampak za temeljno infrastrukturo, na katero bi se individualni lastniki (tudi tožnika) šele priključili. Da ne gre za komunalno opremljene parcele, dokazuje tudi dejstvo, da Štefan in Darinka Petek nikoli nista plačevala nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za te parcele, tudi ne za parcelno številko 445/48. Tehnično je nemogoče in pravno neizvedljivo, da bi se vleklo za vsako od 11 parcel, preko 200 m dolge vode za vodovod in kanalizacijo, ter ostale priključke, ker se zahteva za novo naselje enoten nov komunalni vod.

12. Tožnika še prilagata „grafični prikaz priključkov na infrastrukturo“, projektanta Y., ki temelji na projektnih pogojih in soglasju MO Ptuj in iz katerih je razvidno, da se parcele v celoti priključijo na komunalne vode, ki bodo položeni po bodoči ulici in da se parcele ne morejo in ne smejo priključiti drugam. MO Ptuj torej pogojuje način priključitve na neobstoječo komunalno infrastrukturo. Razen tega je v tem delu treba zgraditi cesto ter za njo zagotoviti zemljišča v skladu z zahtevami, ki so bile dane s strani MO Ptuj. Priključki na komunalno infrastrukturo spadajo po Uredbi za razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje med enostavne objekte, za katere ni treba gradbeno dovoljenje. Če bi zares šlo za priključke ni jasno, zakaj je bilo za komunalno infrastrukturo izdano C.C. in D.D. gradbeno dovoljenje. Glede teh pritožbenih navedb v zvezi s komunalno infrastrukturo, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pritožbeni organ zavestno ni ničesar zapisal. Glede navedbe, da elektro infrastruktura ni v pristojnosti občine, pa peti odstavek 73. člena ZPNačrt določa, da če do dogovora ne pride, lahko občina na lastne stroške zgradi elektroenergetsko omrežje, ki je potrebno za opremljanje stavbnih zemljišč, če občina v veljavnem prostorskem načrtu oziroma podrobnem prostorskem načrtu in programu opremljanja ni določila opremljanja stavbnih zemljišč z elektroenergetskim omrežjem. Tudi ne drži, da bi se lahko tožnika priključila na kanalizacijski in vodovodni vod. Komunalno podjetje X. je izdalo soglasje za priključitev na bodoče, še neobstoječe komunalno omrežje, na tisto, ki bi šele nekoč lahko bilo zgrajeno (gradbeno dovoljenje izdano C.C. in D.D.) in je projektirano po prej navedenih pravnih aktih. Ker tožena stranka tega ne bo gradila, tako ta priključitev ni možna.

13. Tožnika predlagata zaslišanje odgovorne osebe Komunalnega podjetja X., ki naj pojasni, na kateri del vodovodnega in kanalizacijskega voda bi se naj tožnika priključila, na tistega, ki je projektiran (po gradbenem dovoljenjem izdanem C.C. in D.D.) ali na obstoječega, ki teče izven območja parcel tožnikov. Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je po določbi prvega odstavka 76. člena ZPNačrt območje, za katere se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe, kar pa v tem primeru ni zagotovljeno.

14. Navajata, da je sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi s tem jasna. Po njuni presoji se glede določbe 71., 76. in 79. člena ZPNačrt v obračunsko območje za plačilo komunalnega prispevka uvrsti taka komunalna oprema, ki se lahko uporablja tako, da se stavbno zemljišče oziroma objekt na njem nanjo priključi z izgradnjo posebnega priključka (na primer vodovod, kanalizacija, plinovod, itd.), kot tudi komunalna oprema, ki jo lahko zavezanec za plačilo komunalnega prispevka uporablja brez posebne izvedbe priključka, kot so javna razsvetljava, javne površine, pa tudi uporaba občinskih cest. Vrhovno sodišče govori o obračunskem območju, ki je podano, če se lahko uporablja parcele s priključkom, ki se zgradi, za kar pa ne gre v tem primeru. Še posebej tožnika izpostavljata, da ne vlagata tožbe zaradi izvedbe zasebnih priključkov kot se jima to očita, ampak zaradi obračunanega komunalnega prispevka za priključitev na neobstoječe komunalno omrežje, ki jo je tožena stranka predpisala in pogojevala, ob tem pa infrastrukture ne bo zgradila. Tožnika predlagata, da sodišče izvede ponujene dokaze in tožbi ugodi ter odpravi izpodbijano odločbo in vrne organu zadevo v ponovni postopek odmere. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

15. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri obeh upravnih odločbah oziroma njunih razlogih ter ponovno navaja celotno pravno podlago za izdajo takšne odločbe in projektno dokumentacijo, iz katere izhaja, da ima vsak objekt na parcelah, ki so v lasti C.C. in D.D., številka 445/49, 445/56, 445/57, 445/58, 445/59, 445/60, 445/62, 445/64, 445/65, 445/66 k.o. … in tudi parcela številka 445/48 k.o. … last tožnikov, urejen in varen priključek na cesto, objekt bo priključen na vodovodno omrežje. Tako je zagotovljena uporaba vode, kot tudi kanalizacijske opreme (uporabno dovoljenje, številka 351-686/2015-6 z dne 30. 6. 2015). Vse parcele se nahajajo v obračunskem območju za vodovod, kanalizacijo in ostale priključke. Predmet izgradnje pa niso individualni priključki na parcelah zasebnih lastnikov. Bistveno je samo to, da tožnikova nepremičnina sodi na območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bosta priključek na kanalizacijo po nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnikov. Še enkrat izpostavlja, da je s plačilom komunalnega prispevka tožnikoma zagotovljena priključitev na že zgrajeno komunalno opremo, kot je razvidno iz Projektne dokumentacije Z. d.o.o., številka projekta 15-015, priložene skice, ker pa je dostop do javne ceste preko parcele v zasebni lasti, gradnjo na svojih lastnih parcelah financira ter ureja investitor sam. Parcela tožnikov je odmaknjena od javne ceste ter ima dostop do javne ceste po parcelah, ki so v zasebni lasti C.C. in D.D.. Občina ureja komunalno infrastrukturo in sprejema prostorske plane samo za javne površine in ne za površine v zasebni lasti. S tem, ko se nepremičnine zasebnikov priključijo na javno komunalno opremljenost javnih površin, so dolžni plačati komunalni prispevek za prej naveden njihov priklop in uporabo. Iz priloženih geografskih prikazov je razvidno, da je na najbližji javni cesti po parc. št. 878/2 k.o. … urejena možnost priklopa na kanalizacijo in vodovod, kot to izhaja iz projektne dokumentacije, ter iz gradbenega dovoljenja številka 351-1152/2013-7 (04076) z dne 23. 1. 2014 in uporabnega dovoljenja številka 351-686/2015-6 z dne 30. 6. 2015. Tožena stranka predlaga, da sodišče dokazno oceni predložene listine, ki jih prilaga kot dokaz in tožbo kot neutemeljeno zavrne. Predlaga tudi povrnitev vseh specificiranih stroškov postopka.

16. V dveh pripravljalnih vlogah tožnika odgovarjata na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in ponovno poudarjata, da bo treba vse sekundarne komunalne vode, pa tudi ulico (cesto), šele zgraditi. Še enkrat podrobno navajata vse razloge, ki nasprotujejo odmeri komunalnega prispevka, glede na to, da je bilo v postopku dokazano, da tožnikoma ni zagotovljena priključitev na noben komunalni vod tožene stranke, ker to ni niti tehnično, niti pravno možno. Lahko se namreč priklopita le na sekundarne vode, ki jih tožena stranka ne bo zgradila. Poudarjata, da tožena stranka z ničemer ne dokaže, niti ne zanika, da za parcelo tožnikov ne obstaja program opremljanja za tekoče ali naslednje leto. Nepravilno je stališče tožene stranke, da obstoj načrtov za izgradnjo zasebnega sekundarnega voda komunalne infrastrukture (voda, kanalizacija, cesta in drugo) pomeni, da lahko tožena stranka te vode obračunava tako, kot da jih je sama zgradila. V bistvu je samo prisilila investitorja C.C. in D.D., da zgradita sekundarno komunalno infrastrukturo. Navajata določbe členov 74 do 78 ZPNačrt, iz katerih izhaja nepravilno postopanje upravnih organov. Tožnika predlagata, da sodišče opre svojo odločitev neposredno na zakon - ZPNačrt, ker mu ni treba upoštevati nezakonitega lokalnega predpisa - exceptio illegalis. Ponovno predlagata sodišču, da tožbi ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo vseh stroškov postopka.

17. V pripravljalnih vlogah tožena stranka v celoti prereka navedbe tožnikov v pripravljalnih vlogah ter navaja, da obračunsko območje za parcelo 445/45 k.o. … (kot tudi ostale parcele last C.C. in D.D.) spada v obračunsko območje tožene stranke, kar je razvidno iz pregledne karte sprejete po programu opremljanja stavbnih zemljišč v aprilu 2014, ki ga prilaga. Zgrajena ulica, na katero se sklicujeta tožnika poteka po zasebni lastnini C.C. in D.D., ne po javnem dobrem, ki bi spadalo v pristojnost tožene stranke, torej gre za individualne priključke. Investitorja C.C. in D.D. sta zgradila komunalno opremo v skladu z lastnim zazidalnim načrtom, na privatnem zemljišču, neodvisno od javne infrastrukture. Parcela tožnikov je oddaljena od javne infrastrukture cca 40 m in ima priklop na komunalno infrastrukturo. Ni pa mogoče, da bi tožena stranka zgradila komunalno infrastrukturo na zemljišču v zasebni lasti C.C. in D.D..

18. V nadaljevanju tožena stranka podrobno navaja, iz katerih okoliščin in listin izhaja, da se tožnika lahko neposredno priključita na celotno komunalno infrastrukturo MO Ptuj. Tožena stranka nima podlage, da poračuna komunalni prispevek z izgradnjo komunalne opreme na zemljišču, ki je v zasebni lasti C.C. in D.D., saj k temu ni z ničemer zavezana, ker jo investitor gradi izključno v svojem interesu. Program opremljanja dokazuje grafična priloga programa opremljanja ter sprememba Odloka o programu opremljanja MO Ptuj, številka 7/2014, ki je edini program. Določila je samo pogoje izgradnje ceste na parceli številka 445/45 k.o. … v zasebni lasti C.C. in D.D. in to na uvozu in izvozu parcele - ceste, zaradi varnosti priključevanja na občinsko javno cesto. V komunalnem prispevku se tožnikoma zaračunava samo zgrajena komunalna oprema, na katero se lahko priključita in to je zgradila tožena stranka. Sekundarno omrežje gradi MO Ptuj v ulicah naselja, ki so v lasti občine. Občina ureja komunalno infrastrukturo in sprejema prostorske plane samo za javne površine, ne pa za površine v zasebni lasti (77. člen ZPNačrt). Tretji odstavek 79. člena ZPNačrt za odmero postavlja le pogoj, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju za posamezne vrste komunalne opreme. Tožena stranka je dolžna pripeljati posamezne vode do parcele, kar je v tem primeru izpolnjeno, ne pa po parcelah v zasebni lasti. Tudi parcela tožnikov je odmaknjena od javne ceste in ima dostop do javne ceste po parceli, ki je v zasebni lasti C.C. in D.D.. Tožnika ne ločita gradnje komunalne infrastrukture zasebnega investitorja na lastno željo, od gradnje sekundarne komunalne infrastrukture občine na javnem dobro. Ponovno predlaga, da sodišče tožbo zavrne ter tožnikoma naloži povrnitev vseh stroškov tega postopka.

19. Tožba ni utemeljena.

20. V obravnavanem primeru je sporna odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki je tožnikoma obračunal komunalni prispevek v višini 9.457,20 EUR za poseg v prostor na območju urejanja prostora v naselju k.o. … na zemljišču parcelne številke 445/48, v zvezi z novogradnjo enostanovanjske hiše. Upravni organ v prvostopenjski odločbi navaja samo izračun (formule in uporabljene faktorje) komunalnega prispevka in pravne predpise, na podlagi katerih temelji izračun. S pritožbeno odločbo je tožena stranka odgovorila na pritožbene navedbe zoper prvostopenjsko odločbo in še določno obrazložila vse okoliščine dejanskega stanja in pravne predpise, na podlagi katerih je bil izračunan sporni komunalni prispevek. Po presoji sodišča sta odločitvi obeh upravnih organov pravilni in se sodišče z njima v celoti strinja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

21. Bistvo tožbenih ugovorov je v tem, da v spornem primeru upravni organ obračunava komunalni prispevek, za kar nima dejanske in pravne podlage, ker obračunava sekundarne vode (sekundarno komunalno infrastrukturo), glede na to, da to ni zgradila tožena stranka, ampak je njeno zgraditev z dvema pravnima aktoma naložila C.C. in D.D., ki sta lastnika ostalih 10 parcel na tem območju. Prvi akt so projektni pogoji MO Ptuj, številka 351-35/2014-1 z dne 15. 5. 2014, v katerih je določila, kako, kje in na kakšen način se bo izdelala (izgradila) komunalna in energetska oprema vseh teh parcel v k.o. …. Drugi pravni akt, v katerem se je pogojeval način in izvedba (bodoče) komunalne infrastrukture, pa je soglasje MO Ptuj z dne 30. 1. 2015 (številka 351-35/2014)-6, v katerem je ta podala soglasje k projektni dokumentaciji PGD, številka projekta 21021-14-K/VK in iz njega izhajajo pogoji izvedbe bodoče komunalne infrastrukture. Na podlagi teh dveh pravnomočnih pravnih aktov je bilo C.C. in D.D. izdano Gradbeno dovoljenje številka 351-157/2015-6 z dne 10. 4. 2015, iz katerega izhaja komunalna gospodarska infrastruktura, ki jo morata zgraditi, to so temeljni skupni vodi, na katere bi se šele naknadno priključevale individualne parcele, med njimi tudi tožnikova parcela. Zatrjujeta še, da takšne izgradnje infrastrukture tožena stranka nima v proračunu za leti 2015 in 2016 in je ne namerava zgraditi. Ne gre torej za nobene individualne priključke, ki jih krije investitor sam, ker že samo izdano gradbeno dovoljenje prej navedenima investitorjema predvideva izgradnjo temeljne komunalne infrastrukture, to je ceste, cevovoda za odpadno vodo, distribucijskega cevovoda za vodo, distribucijske elektroenergetske vode in komunikacijska omrežja. Glede na to, je potrditvah tožnikov z izpodbijano odločbo določen komunalni prispevek nepravilno zaračunan oziroma bi moral biti poračunan z zgrajeno sekundarno komunalno infrastrukturo.

22. Kot že navaja tožena stranka v pritožbeni odločbi, lahko občina odmeri komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme, pogoj pa je, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme (tretji odstavek 79. člena ZPNačrt). Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe (prvi odstavek 76. člena ZPNačrt). To pomeni, da se komunalni prispevek odmerja za posamezno vrsto komunalne opreme, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. V času odločanja prvostopenjskega upravnega organa veljavni Odlok o komunalnem prispevku MO Ptuj (ta je prenehal veljati 26. 11. 2015), je v prvem odstavku 3. člena določal, da se opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo upošteva tako, da se ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt in mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Drugi odstavek tega člena določa, da je objekt opremljen z javnim kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je to razvidno iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma, če upravljalec posameznega voda ugotovi možnost priklopa in izda soglasje za priklop. Po določbi tretjega odstavka tega člena so vsi obstoječi ali predvideni objekti na območju občine opremljeni z objekti grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine) ter javno razsvetljavo, v kolikor ležijo v obračunskem območju programa opremljanja, ki za to predvideva obračunavanje komunalnega prispevka.

23. Iz upravnih listin izhaja in med strankama ni sporno, da se parcelna številka 445/48 k.o. … nahaja na območju urejanja prostora v naselju …, ki spada pod območje občine Ptuj. Kot je razvidno iz Projektne dokumentacije X. d.o.o., številka projekta 15-015, ter iz Gradbenega dovoljenja številka 351-1152/2013-7 (04076) z dne 23. 1. 2014 in uporabnega dovoljenja številka 351-686/2015-6 z dne 30. 6. 2015, se vse parcele (tudi parcela tožnikov), lahko na tem območju priključijo na javno komunalno opremljenost javnih površin in torej ležijo v obračunskem območju programa opremljanja, ki ga je sprejela MO Ptuj v skladu z Odlokom o programu opremljanja zemljišč za gradnjo. Na drugačno odločitev tako ne morejo vplivati trditve tožnikov, da sta C.C. in D.D. kot lastnika ostalih parcelnih številk na tem območju, sama zgradila sekundarno komunalno infrastrukturo (izgradnja temeljnih skupnih vodov, na katere se bo šele priključevala parcela tožnikov, kar dokazuje tudi prej navedeno izdano gradbeno dovoljenje) in da bi moral upravni organ obračunati (poračunati) stroške komunalnega prispevka na podlagi sklenjene pogodbe, ki je bila že skoraj dogovorjena z MO Ptuj, v skladu z 170. členom ZPNačrt. Tožena stranka za takšen poračun stroškov nima nobene pravne osnove.

24. Ni sporno, da se je C.C. in D.D. izdalo gradbeno dovoljenje za izgradnjo sekundarne komunalne infrastrukture (gradbeno inženirski objekt - sistem izgradnje komunalne in energetske opreme parcel) na njunem zasebnem zemljišču, ki obsega še 10 drugih parcel v istem območju in ne na javni površini in ker občina ureja komunalno infrastrukturo in sprejema prostorske plane samo za javne površine in ne za površine v zasebni lasti, je bila stvar samih investitorjev, da bosta na lastnih parcelah zgradila prej navedeno novogradnjo, in ta okoliščina na odločitev plačila komunalnega prispevka tožnikoma ne vpliva. Kot že navedeno, je namreč objekt opremljen z javnim kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je to razvidno iz projektnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če upravljalec posameznega voda ugotovi možnost priklopa in izda soglasje za priklop na omrežje. In ker ta parcelna številka leži v obračunskem območju programa opremljanja MO Ptuj in ima možnost spornih priključkov na javno komunalno infrastrukturo, je bila pravilna odločitev obeh upravnih organov, da se tožnikoma, kljub novogradnji gradbeno inženirskega objekta (sekundarne komunalne infrastrukture) na zasebnem zemljišču last C.C. in D.D., določi plačilo komunalnega prispevka. Sodišče se v samo višino tega izračuna ni spuščalo, ker tožnika ne uveljavljata izrecnih tožbenih ugovorov glede same nepravilnosti višine izračuna. Sodišče tudi zavrača tožbeni ugovor, da gre za bistveno kršitev določb postopka, ker ugotovitveni postopek ni bil izveden in tožnika nista imela možnosti sodelovanja v tem postopku, glede na to, da postopki v zadevah odmere komunalnega prispevka temeljijo na uradnih listinah, ki so predložene ali pridobljene v tem postopku.

25. Sodišče ni sledilo predlogu za opravo glavne obravnave in je odločilo na seji senata, ker same okoliščine dejanskega stanja med strankama postopka niti niso sporne, ampak gre za vprašanje pravilne razlage materialnih predpisov (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

26. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

27. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.