Jedro

Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločb Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev tožnikovih prošenj zakonita in pravilna. Tožnik uporabi te določbe v konkretnem primeru sicer nasprotuje, češ, da se zaradi svoje invalidnosti in hude bolezni naj ne bi bil sposoben sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi. Trdi, da ne razume svojih pravic in se sklicuje na šele v upravnem sporu predloženo izvedensko mnenje psihiatrinje dr. T. T. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021, in trdi, da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta. Vendar 8. člen ZBPP tovrstnih izjem ne določa, poleg tega se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil, pa tudi sicer je sklicevanje na izvedensko mnenje iz leta 2021, za katerega tožnik ne pojasni, zakaj se nanj ni skliceval ali ga predložil že v upravnem postopku, prepozno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Povzetek izpodbijanih odločb:_

1. S tožbo sta izpodbijani dve odločbi Upravnega sodišča RS, in sicer Bpp 202/2023-2 z dne 11. 10. 2023 in Bpp 195/2023-2 z dne 11. 10. 2023. 2. Z odločbo Bpp 202/2023 z dne 11. 10. 2023 je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 349/2023 z dne 28. 9. 2023. 3. V izpodbijani odločbi je uvodoma toženka ugotovila, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper dve odločbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 353/2023 z dne 28. 9. 2023 in št. Bpp 349/2023 z dne 28. 9. 2023, ker pa se v skladu s prvim odstavkom 27. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) BPP dodeli praviloma za vsako zadevo posebej, pogoji iz drugega odstavka 27. člena ZBPP pa v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, je toženka prošnjo v delu, ki se nanaša na odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 353/2023 z dne 28. 9. 2023 obravnavala kot samostojno prošnjo pod opr. št. Bpp 195/2023. 4. Z odločbo Bpp 349/2023 z dne 28. 9. 2023 je Delovno in socialno sodišče zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka, ki se je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vodil pod opr. št. VII Ps 1359/2019 (zaradi začasne nezmožnosti za delo).

5. Toženka je, sklicujoč se na določbo 8. člena ZBPP, ki v peti alineji določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči, tožnikovo prošnjo zavrnila. Navedla je, da če gre za primer iz pete alineje 8. člena ZBPP, organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona, temveč že na tej podlagi zavrne prošnjo, saj BPP sploh ni mogoče dodeliti. Toženka je ugotovila, da gre za tak primer tudi v obravnavani zadevi, saj je tožnik zaprosil za BPP za upravni spor v zvezi z dodelitvijo BPP, vložiti namreč želi tožbo zoper odločbo, s katero je bila prošnja za dodelitev BPP zavrnjena.

6. S povsem enako obrazložitvijo je toženka tudi z drugo izpodbijano odločbo Bpp 195/2023 z dne 11. 10. 2023 zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 353/2023 z dne 28. 9. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v zvezi s sklepom Ustavnega sodišča RS št. Up-539/23-13 z dne 4. 9. 2023 v povezavi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VII Ps 1359/2019 z dne 21. 4. 2022. _Tožnikove navedbe:_

7. Zoper izpodbijani odločbi je tožnik vložil tožbo, v kateri je glede izpodbijanih odločb Upravnega sodišča RS Bpp 202/2023-2 z dne 11. 10. 2023 in Bpp 195/2023-2 z dne 11. 10. 2023 zatrjeval grobo kršitev pravic iz 21., 22., 23. in 25. čl. Ustave in izsiljevanje s strani sodišča. Navedel je, da je sodišče sicer pravilno ugotovilo, da se BPP v upravnih postopkih spora zoper negativno odločbo sodišča glede dodelitev pravice do BPP skladno z 8. členom ZBPP ne dodeli, vendar to velja le v zadevah, kjer se je tožnik sposoben tudi sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi in ki razume svoje pravice. To pa ne velja za konkretni primer, ko je tožnik invalidna in hudo bolna oseba, ki se ni sposobna sama zagovarjati pred sodišči in državnimi organi glede svojih pravic in jih tudi ne razume. Tožnik se je skliceval na izvedensko mnenje psihiatrinje dr. T. T. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021, ki da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta. Ker tožniku sodišče ne prizna pravice do BPP in mu onemogoča stik z njegovim pravnim zagovornikom, ga sodišče izsiljuje, trpinči in muči ter sili, da vlaga izjave in priznanja, čeprav se pomena svojih dejanj ne zaveda. Če tega ne bi storil, bi pravico do pravnih sredstev v delovnem in upravnem sporu popolnoma izgubil oziroma bi zamudil pritožbene roke. Z ignoriranjem "zdravstvenih dejstev" si je sodišče omogočilo, da vse tožnikove izjave in priznanja zavrže kot nejasna, nepopolna in nerazumna, kar da je "sicer logično glede na njegovo zdravstveno stanje". Sodišče želi tožniku onemogočiti izrabo pravnih sredstev, tudi izrednih, za doseganje njegovih pravic iz delovnega razmerja. Sodišču je predlagal, da izpodbijani odločbi odpravi, podredno razveljavi.

_Navedbe toženke:_

8. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

9. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev o zadevi (tj., da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločb Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP), med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Tožnik vlaga tožbo zoper zavrnitev prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev (i) tožbe zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 349/2023 z dne 28. 9. 2023, s katero je Delovno in socialno sodišče zavrnilo tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka, ki se je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vodil pod opr. št. VII Ps 1359/2019 (izpodbijana odločba Bpp 202/2023-2 z dne 11. 10. 2023) in (ii) tožbe zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Bpp 353/2023 z dne 28. 9. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice v zvezi s sklepom Ustavnega sodišča RS št. Up-539/23-13 z dne 4. 9. 2023 v povezavi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. VII Ps 1359/2019 z dne 21. 4. 2022 (izpodbijana odločba Bpp 195/2023-2 z dne 11. 10. 2023).

11. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnik sprva v isti tožbi izpodbijal še odločbi Delovnega in socialnega sodišča Bpp 349/2023 z dne 28. 9. 2023 in Bpp 353/2023 z dne 28. 9. 2023, vendar je sodišče zaradi neizpolnjenosti pogojev iz 35. člena ZUS-1 s sklepom I U 1503/2023-4 z dne 8. 11. 2023 odločilo, da se zahtevka glede navedenih odločb rešujeta v ločenih upravnih sporih.

12. Med strankama ni sporno, da tožnik izpodbija odločbi Upravnega sodišča, s katerima sta mu bili zavrnjeni prošnji za dodelitev BPP za izpodbijanje že omenjenih odločb Delovnega in socialnega sodišča, s katerima sta mu bili zavrnjeni prošnji za dodelitev BPP. Kot priznava tudi tožnik, ZBPP v peti alineji 8. člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Ker je tožnik nesporno vložil prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu zaradi izpodbijanja odločb Delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi dodelitve BPP, se sodišče strinja s toženko, da je ob upoštevanju citirane določbe pete alineje 8. člena ZBPP zavrnitev tožnikovih prošenj zakonita in pravilna. Tožnik uporabi te določbe v konkretnem primeru sicer nasprotuje, češ, da se zaradi svoje invalidnosti in hude bolezni naj ne bi bil sposoben sam zagovarjati pred sodišči ter državnimi uradi. Trdi, da ne razume svojih pravic in se sklicuje na šele v upravnem sporu predloženo izvedensko mnenje psihiatrinje dr. T. T. št. N6/2021 z dne 10. 11. 2021, in trdi, da ga je sodišče dolžno upoštevati kljub temu, da tožniku opravilna sposobnost ni bila odvzeta. Vendar 8. člen ZBPP tovrstnih izjem ne določa, poleg tega se sodišču dvom v tožnikovo procesno sposobnost ni pojavil, pa tudi sicer je sklicevanje na izvedensko mnenje iz leta 2021, za katerega tožnik ne pojasni, zakaj se nanj ni skliceval ali ga predložil že v upravnem postopku, prepozno (52. člen ZUS-11).

13. Izpodbijani odločbi sta po presoji sodišča pravilni in zakoniti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Ta določa: V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.