Jedro

Sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V zemljiški knjigi se dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiško knjižno sodišče zavrnilo ugovor predlagateljev zoper sklep vodje zemljiške knjige, s katerim je bil zavrnjen predlog predlagateljev za predznambo pridobitve lastninske pravice pri parc. št., vl. št., k.o. P. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je predlog za vpis predznambe neutemeljen, ker iz neoverjenega dodatka z dne 11.8.2006 k prodajni pogodbi z dne 18.7.2002 sledi povsem zemljiškoknjižno neskladna trditev pogodbenih strank in sicer, da je prodajalec lastnik parcele štev., vpisane v vložku štev., k.o. P. v deležu 4826/10000-tin in dovoljuje vpis lastninske pravice vsakega predlagatelja v deležu 758/10000-tin (3. točka dodatka), v zemljiško knjigi pa je vpisana lastninska pravica v korist prodajalca le v deležu 3/10000-tin. Tako gre za pomembno materialno pravno vsebinsko neskladnost glede podatka o idealnem deležu (15. člen ZZK-1) osebe, ki je vpisana v zemljiško knjigo in tudi neskladnost prenosa lastninskega deleža na nove pridobitelje v dovolilu. Vpisa pa ni mogoče opraviti niti do višine vknjiženega deleža v korist prodajalca.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava pritožujeta predlagatelja, ki pritožbenemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni in dovoli vpis, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V pritožbi navajata, da sta predlogu za vpis priložila neoverjeni dodatek k prodajni pogodbi, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo in je že sam po sebi kot tak vsebinsko zmožen vknjižbe-predznambe, brez upoštevanja same prodajne pogodbe, glede na določbo 3. tč. 1. odst. 49. člena ZZK-1. V predlogu pa sta se predlagatelja sklicevala tudi na prodajno pogodbo v spisu Dn 1, ki je v času vložitve predloga z dne 17.8.2006 v tem spisu še bila. Zato je po mnenju pritožbe povsem neutemeljeno sklicevanje sodišča, da je najprej moralo odločati o zadevi Dn 1 in nato o konkretni zadevi. Pomembno je, da je bila overjena kupoprodajna pogodba na dan vložitve predloga na zemljiški knjigi in ne kdaj se je o zadevi odločalo in kdaj je bila pogodba vrnjena predlagatelju. Vsekakor pa predlagateljema ni bila vrnjena pred 17.8.2006 in se je zato lahko upravičeno skliceval na to, da se pogodba nahaja pod Dn 1. Sodišče lahko vpiše predznambo tudi na manjši delež lastnine kot je s pogodbo prenesen na pridobitelja. Enako tudi pri vpisu lastništva. Ta neskladnost v deležu v pogodbi in v zemljiški knjigi vsekakor ne pomeni ovire za vpis lastništva pri razpoložljivem deležu, ki je v zemljiški knjigi še vpisan na prodajalca. Ovir na podlagi zakona za takšen vpis ni in prvostopenjsko sodišče ne navaja predpisa, ki bi takšen vpis preprečeval. Pritožba ni utemeljena.

Ni sicer mogoče pritrditi, da zaradi zavrnitve predloga v zadevi Dn 1 ni bilo mogoče vpogledati v kupoprodajno pogodbo z dne 18.7.2002, ker je bila le ta vrnjena predlagatelju še predno je sodišče odločalo v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi. Pomembno je to, da je bila pogodba na dan, ko je bil vložen obravnavani zemljiškoknjižni predlog na sodišču in je predlagatelj ni mogel predložiti ponovno, saj je ni imel pri sebi. Ni pa mogoče pritrditi predlagateljema, da lahko sodišče vpiše tudi predznambo na manjši delež lastnine, kot je s pogodbo prenesen na pridobitelja. Predznamba je pogojen vpis, ki predlagatelju zagotavlja vrstni red pridobitve ali prenehanja pravice, če bo predlagani vpis opravičil v predpisanem roku. Sodišče torej dovoli predznambo na podlagi zasebne listine ali notarskega zapisa o zavezovalnem pravnem poslu, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila. V takem primeru pa mora predlagatelj v roku 1 meseca predložiti overjeno zemljiškoknjižno dovolilo ali dokaz, da je vložil tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži overitev podpisa oz. izročitev notarskega zapisa, sestavljenega za vpis v zemljiško knjigo. Temeljni pogoj za predznambo je, da je ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga že obstajala listina o pravnem poslu, samo zemljiško knjižno dovolilo še ni bilo izstavljeno ali ni bilo overjeno, ali da obstaja odločba, ki še ni pravnomočna. Predznamba se torej dovoli samo, če je listina že ob predlogu obstajala in je tej listini manjkala samo še lastnost, s katero bi z gotovostjo izkazovala pravni temelj za pridobitev stvarne pravice. Gre torej za pogojni vpis, ta vpis pa je pogojen toliko, da se v roku za opravičbo predloži listina, ki z gotovostjo dokazuje nastanek pravice. Teh določb ni mogoče zaobiti tako, da bi v roku za opravičbo predlagatelj šele sklepal pravni posel (149. člen ZZK-1).V obravnavani zadevi sta predlagatelja sicer predložila neoverjeni dodatek z dne 11.8.2006 k kupoprodajni pogodbi z dne 18.7.2002, vendar pa iz tega dodatka, kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, sledi povsem zemljiškoknjižno neskladna trditev pogodbenih strank in sicer, da je prodajalec lastnik parcele št. vpisane v vložek štev. k.o. P. v deležu 4826/10000-tin in dovoljuje vpis lastninske pravice v korist vsakega predlagatelja v deležu 758/10000-tin (3. točka dodatka), v zemljiški knjigi pa je vpisana lastninska pravica v korist prodajalca le v deležu 3/10000-tin. Prav tako je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da gre za pomembno pravno vsebinsko neskladnost glede podatka o idealnem deležu osebe, ki je vpisana v zemljiško knjigo in tudi neskladnost prenosa idealnega deleža na novega pridobitelja v dovolilu. V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče še dodaja, da je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen. Načelo formalnosti postopka, ki je izraženo v 124. členu ZZK-1 namreč pomeni, da sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Načelo formalnosti opredeljuje predmet zemljiškoknjižnega postopka-odločanje o pogojih za dovolitev vpisa, ki so našteti v 148. členu ZZK-1. Formalna zahteva zemljiškoknjižnega prava je tudi ta, da mora biti vpis v zemljiški knjigi glede na zemljiško knjižno stanje mogoč. Tej zahtevi pa v konkretnem primeru ni zadoščeno. Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu s temi pravili ZZK-1, zato je pritožba neutemeljena ter jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1 zavrnilo in hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.