Jedro

Sodišče prve stopnje je za razjasnitev tožnikove eventuelne nerazsodnosti oziroma razumevanja pravnih posledic podpisa sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi (v sporazumu sta se stranki dogovorili, da se odpovedujeta vsem zahtevkom, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in da tožnik zaradi načina prekinitve delovnega razmerja izgubi pravice iz naslova brezposelnosti ter jih ne more uveljavljati pri Zavodu RS za zaposlovanje) imenovalo izvedenca psihiatrične stroke, ki je podal izvedensko mnenje, da tožnik v času podpisa izpodbijanega sporazuma ni bil v takšnem duševnem stanju, da ne bi razumel podpisa sporazuma. Sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožnikove lečeče psihiatrinje, tožnikove matere ter lečečega zdravnika, ki je tožnika napotil do odvetnika in štel, da je njegovo zdravstveno stanje tako, da ni bil sposoben zavestno podpisati sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ker sodišče prve stopnje v zvezi z vprašanjem tožnikove zdravstvene zmožnosti za razumevanje svojih ravnanj ni izvedlo predlaganih dokazov, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo:

I. Tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko, je ničen.

2. Tožena stranka je dolžna tožnika od 1. 3. 2014 dalje prijaviti v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri toženi stranki ter tožniku za čas od 1. 3. 2014 do pravnomočnosti te sodbe izplačati nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku od pravnomočnosti te sodbe dalje do pridobitve delovne zmožnosti oziroma do ugotovitve trajne delovne nezmožnosti izplačevati nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, pod izvršbo.“, se zavrne.

II. Podrejeni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Sporazum o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in toženo stranko, je neveljaven in se razveljavi.

2. Tožena stranka je dolžna tožnika od 1. 3. 2014 dalje prijaviti v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja pri toženi stranki ter tožniku za čas od 1. 3. 2014 do pravnomočnosti te sodbe izplačati nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska dalje do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo.

3. Tožena stranka je dolžna tožniku od pravnomočnosti te sodbe dalje do pridobitve delovne zmožnosti oziroma do ugotovitve njegove trajne delovne nezmožnosti izplačevati nadomestilo plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, pod izvršbo.“, se zavrne.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške.

2. Tožnik vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo in navaja, da je sodišče nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje in zmotno štelo, da je bil tožnik zmožen oblikovati svojo voljo svobodno. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz s pridobitvijo mnenja izvedenca psihiatrične stroke dr. A.A., katerega je sodišče zaslišalo tudi na naroku, zaslišalo prokurista tožene stranke B.B. in psihiatrinjo dr. C.C., pri čemer je sodišče zmotno štelo, da je dr. C.C. tožnikova lečeča psihiatrinja, pri čemer pa ni zaslišalo lečeče tožnikove psihiatrinje dr. D.D.. Tožnik ne graja odločitve v delu, da ni bil zaslišan, saj glede na svoje zdravstveno stanje ne bi zmogel dovolj lucidno predstavljati dogajanja ob ali po podpisu spornega sporazuma. Na to je opozorila že psihiatrinja dr. D.D. v mnenju z dne 5. 6. 2014. Sodišče bi moralo zaslišati tudi druge predlagane priče in iz tožnikove interesne sfere, katere so z zdravstvenim stanjem tožnika najbolj seznanjene. V prvi vrsti je to zaslišanje lečeče psihiatrinje dr. D.D., katera zdravi tožnika in ugotavlja, da gre za nevrotično strukturirano osebnost, pri kateri se v situacijah, ki jih doživlja stresno, sprožijo globoko zakoreninjene nevrotiformne obrambe, ki se odražajo s pestro disociativno simptomatiko, zlasti disociativno amnezijo in disociativno motorično disfunkcijo. Po mnenju dr. D.D. je videti, da stresne situacije tožnik doživlja še zlasti v odnosu do nadrejenih in v situacijah, v katerih doživlja ali pričakuje, da bo doživel krivico. V takšni situaciji se tožnik umakne v disociativno stanje, brez občutkov in misli, s pestro telesno simptomatiko ali celo sliko, ob kateri je že nekajkrat do sedaj bil postavljen sum na organsko možgansko oškodovanost. Takšno mnenje ni skladno z mnenjem izvedenca dr. A.A., ki meni, da je sedanja dekompenzacija tožnika šele posledica dejstva, da se je zavedal, kaj podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja v resnici pomeni. Tožnik je predlagal zaslišanje dr. D.D. in njeno soočenje z izvedencem dr. A.A., kateri se je s soočenjem strinjal. Prav tako je potrebno zaslišati lečečega zdravnika dr. E.E., ki je tožnika sploh napotil do odvetnika, saj je štel, da glede na zdravstveno stanje ni bil sposoben zavestno podpisati sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je tudi zaslišati njegovo mati F.F., katere pričanje bi glede na dejstvo, da je bila ves čas s tožnikom, lahko osvetlilo posamezne segmente, ki jih je doživljal tožnik. Tožnik je tako prepričan, da dokazni postopek v resnici sploh ni dal odgovora na vprašanje, kakšno bolezen, ki vpliva na njeno psihično stanje, ima tožnik, kakšen je vpliv oziroma posledica tožnikove bolezni na odločanje v stresnih situacijah in ali se lahko dogajanje, kakor ga za kritičen dan o podpisovanju sporazuma opisuje tožnik, šteje za dogajanje, v katerem nastopijo posledice tožnikove bolezni. Tudi pri psiholoških pregledih tožnika dne 21. 1. in 30. 1. 2014 (torej cca mesec dni pred spornim podpisom izpodbijanega sporazuma), je bilo ugotovljeno, da tožnik ni zmožen za pridobitno delo in brez izboljšanja tudi pozneje ne bo. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi izvedlo dokaze z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožnik in tožena stranka ter izvedlo dokaze z izvedencem psihiatrične stroke prim. A.A. dr. med., ki je podal izvid in mnenje, podal dopolnilno mnenje, pri čemer ga je tudi sodišče dodatno zaslišalo na naroku, sodišče je tudi zaslišalo B.B., prokurista tožene stranke in dr. C.C. (pravilno: C.), tožnikovo lečečo psihiatrinjo. Sodišče ob navedenem ni zaslišalo tožnika, ki je bil pravilno vabljen in na zaslišanje ni pristopil, pri čemer je bil tožnik na posledice izostanka opozorjen. Sodišče tudi ni zaslišalo priče F.F., matere tožnika, saj slednja ob času sestanka in podpisa sporazuma ni bila prisotna in o tožnikovi realnosti in obstoju groženj ne bi vedla izpovedati. Sodišče je tudi zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje osebnega zdravnika dr. E.E. in dr. D.D., spec. psihiatrinje, saj je glede tožnikovega zdravljenja zaslišalo dr. C.C.. Sodišče ni zaslišalo tudi priče G.G., pri čemer je bila slednja predlagana zaradi verodostojnosti tožnikovega podpisa in tudi ni postavilo izvedenca grafologa. Sodišče ni zaslišalo predlagane priče H.H., pri čemer je zaslišalo o isti stvari prokurista B.B..

6. Iz izvedenih dokazov izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 10. 2011 na delovnem mestu voznik motornih vozil, kot to izhaja iz 2. točke pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je s toženo stranko dne 24. 2. 2014 podpisal sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi v katerem je določeno, da tožniku preneha delovno razmerje dne 28. 2. 2014 in se mu zaključi delovna knjižica in se ga odjavi iz obveznih zavarovanj. V sporazumu sta se stranki dogovorili, da se odpovedujeta vsem zahtevkom, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi. Iz sporazuma tudi izhaja, da je tožnik poduk delodajalca razumel, da zaradi načina prekinitve delovnega razmerja izgubi pravice iz naslova brezposelnosti in jih ne more uveljavljati pri Zavodu RS za zaposlovanje. V predmetni zadevi je tožnik postavil tožbeni zahtevek, da je navedeni sporazum ničen in posledično uveljavljal obstoj delovnega razmerja s prijavo v socialna zavarovanja in izplačilom nadomestila plač zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni, prav tako tudi izplačilo nadomestila plače zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni od pravnomočnosti sodbe dalje do pridobitve delovne zmožnosti oziroma ugotoviti njegove trajne delovne nezmožnosti. Podrejeno je uveljavljal razveljavitev navedenega sporazuma, prijavo v socialna zavarovanja in izplačila nadomestila plače. Tožena stranka je v postopku uveljavljala, da tožnik ni dostavljal bolniških listov, zaradi česar tožena stranka ni mogla uveljavljati refundacije pri ZZZS, tako da je tožena stranka primarno iz tega razloga organizirala sestanek, da bi se dogovorila med drugim tudi o tem, da ne bo nakazovala plače na druge transakcijske račune, saj je to izogibanje izvršbi, kar je nezakonito. Tožnik v postopku uveljavlja, da je bil v času sporazuma nerazsoden.

7. Sodišče je v razjasnitev tožnikove eventuelne nerazsodnosti oziroma razumevanja pravnih posledic podpisa sporazuma imenovalo izvedenca psihiatrične stroke prim. A.A. dr. med., ki je podal izvedeniško mnenje, dopolnitev izvedeniškega mnenja, prav tako je bil zaslišan na obravnavi, izvedenec je tožnika osebno pregledal in navedel, da tožnik v času podpisa izpodbijanega sporazuma ni bil v takšnem duševnem stanju, da ne bi razumel podpisa sporazuma. Pritožbeno sodišče ob navedenem ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo sicer predlagane tožnikove lečeče psihiatrinje dr. D.D., tožnikove matere ter lečečega zdravnika dr. E.E., ki je tožnika napotil do odvetnika in štel, da je njegovo zdravstveno stanje tako, da ni bil sposoben zavestno podpisati sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da načeloma velja prepoved vnaprejšnje dokazne ocene, kot je sprejelo stališče Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. II Ips 202/2013 z dne 11. 12. 2014. Glede na to, da sodišče glede zdravstvene zmožnosti tožnika za razumevanje svojih ravnanj ni izvedlo predlaganih dokazov, in sicer zlasti zaslišanje lečeče psihiatrinje tožnika dr. D.D., ter lečečega zdravnika tožnika dr. E.E., je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zaslišati lečečo psihiatrinjo tožnika dr. D.D. in lečečega osebnega zdravnika dr. E.E..

8. Sodišče si mora v skladu z 11. členom ZPP prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, vendar mora stranki omogočiti obravnavo njene dejanske teze, če so navedbe konkretizirane in sklepčne, dokazni predlogi pa substancirani in pravno relevantni, zatrjevana dejstva, katerih resničnost naj bi se z izvedenim dokazom preverila, pa niso pravno nepomembna.

9. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja tudi zahteva po kontradiktornem postopku. V njem mora biti vsaki stranki dana možnost, da predstavi svoja stališča tako glede dejanske kot pravne podlage spora, da predlaga dokaze ter da se izjavi o navedbah nasprotne stranke in o rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Navedena ustavna določba terja od sodišča, da mora postopek voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese. Ta zahteva temelji na spoštovanju človekove osebnosti in dostojanstva, saj zagotavlja vsakomur možnost izjaviti se v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese, in tako preprečuje, da bi postal le predmet postopka. Po drugi strani pa pravica do izvedbe dokaza ni neomejena in sodišče lahko dokazni predlog zavrne, če ima za to sprejemljive (ustavno dopustne) razloge.

10. V ponovljenem postopku se bo moral izvedenec psihiatrične stroke prim. A.A. dr. med., dodatno izjasniti glede funkcioniranja tožnika v stresnih situacijah, kar je podpis sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi dne 24. 2. 2014 nedvomno bil, in se opredeliti, ali je morda takšno stresno stanje lahko vplivalo na njegovo razumevanje dogodka. Sodišče bo moralo zaslišati tudi mater F.F., ki bo lahko osvetlila posamezne segmente tožnikovega doživljanja življenja. Iz izvedenih dokazov namreč izhaja tudi, da je Republika Slovenija, Center za socialno delo I. izdal odločbo z dne 14. 10. 2014, s katero je tožniku postavil skrbnika za posebni primer.

11. Pritožbeno sodišče ob navedenem tudi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo sklep z dne 14. 5. 2015, v katerem je odločilo, da se Psihiatrični kliniki J. povrnejo stroški - nadomestilo plače za izvedenca dr. A.A.. Hkrati pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je tožnik, kot to izhaja iz izvedeniškega mnenja zdravil tudi v Psihiatrični kliniki v J. (npr. izvedeniško mnenje na strani 8, stran 11, stran 15 v dveh točkah, stran 16 ...). Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku primarno z izvedencem psihiatrične stroke razčistiti, ali je morda zaposlen v isti zdravstveni ustanovi, kjer se je med drugim zdravil tožnik in v kolikor bo ugotovilo, da gre za isti pravni subjekt, bo moralo sodišče v izogib morebitnemu konfliktu interesov imenovati drugega izvedenca psihiatrične stroke, ki ni zdravil tožnika in tudi ni zaposlen v isti ustanovi, kjer se je tožnik zdravil. 12. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, za kar je imelo pravno podlago v določilih 355. člena ZPP.

13. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.