Jedro

Ker tožeča stranka tudi v dodatnem roku ni predložila sodišču listin iz 2. odst. 169. člena ZPP, je sodišče pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni dokazala okoliščin, zaradi katerih bi bila lahko oproščena plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je s citiranim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožnica prava neuka stranka, zato je potrebovala več časa, da je zahtevane liste zbrala in jih sodišču poslala dne 5.10.1999. Tožnica je dolga leta trpela v zakonu s tožencem, je popolnoma izčrpana, opravlja slabo plačano delo, zato meni, da je tako moralno kot materialno upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje. Glede na to, da so dokumenti, ki jih je potrebno priložiti prošnji za oprostitev plačila sodnih taks, normalno dostopni vsakemu polnoletnemu državljanu ob enakem trudu in glede na to, da bi morala potrebne dokumente zbrati že ob vložitvi tožbe, toženec meni, da je pritožba neutemeljena. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, saj tožeča stranka ni dokazala okoliščin, zaradi katerih bi bila lahko oproščena plačila sodnih taks. Stranka je lahko oproščena plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani (tretji odstavek 168. člena ZPP). Tožeča stranka teh okoliščin ni izkazala, pri čemer ni pravočasno predložila listin, ki jih je po drugem odstavku 169. člena ZPP oziroma po tretjem odstavku 13. člena Zakona o sodnih taksah dolžna priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Brez kakršnihkoli relevantnih listin pa prvostopno sodišče ni moglo odločiti drugače kot v izpodbijanem sklepu. Tožeča stranka je predlog za oprostitev plačila sodnih taks vložila hkrati s tožbo in ker niso bile priložene potrebne listine, da bi se predlog lahko obravnaval, je bila tožeča stranka v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvana, da v roku 8 dni ustrezne listine predloži. V danem roku tožeča stranka tega ni storila in šele po izteku roka in po izdaji izpodbijanega sklepa je sodišču predložila potrdilo o višini katastrskega dohodka (A5) in potrdilo o osebnem dohodku (A6). Odločbo o odmeri dohodnine (A7) je predložila šele z vložitvijo pritožbe. V obeh primerih je tožeča stranka listine predložila sodišču po izteku 8-dnevnega sodnega roka, katerega podaljšanja iz morebitnih opravičenih razlogov predhodno ni zahtevala (drugi odstavek 110. člena ZPP) in potem, ko je po izteku roka prvostopno sodišče glede na podatke spisa že odločilo. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na to, da je tožnica prava neuka stranka, ki ji ni uspelo priti do potrebnih listin. Taki pritožbeni trditvi ni pritrditi, kajti tožečo stranko od vložitve tožbe in predloga dalje zastopa pooblaščena odvetnica, zaradi česar se tožeča stranka na neukost ne more sklicevati. Listine pa bi morala tožeča stranka priložiti že ob vložitvi predloga, pa jih ni niti v dodatnem roku, niti ni prosila za podaljšanje roka. Tožeča stranka je torej sama zakrivila, da listin ni predložila sodišču pravočasno, kar velja tudi za v pritožbi priloženo listino (A7), za katero bi morala predhodno izkazati, da je brez svoje krivde ni mogla predložiti sodišču do poteka dodatnega 8-dnevnega roka (337. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ob odsotnosti dokazov, ki bi omogočali oprostitev plačila sodnih taks, so neizkazane in nedokazane pritožbene trditve tožeče stranke o minimalnih dohodkih in velikem finančnem bremenu sodnih taks, nerelevantne pa trditve o tožničinem garanju na toženčevi kmetiji, tožničina ponižanja in podobne okoliščine ter opisovanje toženčevih ravnanj. Sklicevanje na moralne razloge, na osnovi katerih naj bi bila tožnica oproščena plačila sodnih taks, je zato neutemeljeno, neizkazane okoliščine za izpolnitev pogojev za oprostitev plačila sodnih taks pa so imele pravilen materialnopravni zaključek v izpodbijanem sklepu, s katerim je tožničin predlog zavrnjen. V dejanskem in materialnopravnem pogledu je torej odločitev prvostopnega sodišča pravilna, uveljavljana pritožbena razloga pa nista podana. Ker tudi ni bilo kršitev postopka, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).