Jedro

Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določila gradbenih uzanc glede roka za izpodbijanje situacije. Glede na dogovor o takojšnjem nadaljevanju dela, je toženka kršila svoje obveznosti, ker z delom ni nadaljevala. Zato je odgovorna po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 2.563,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku, to je za zakonske zamudne obresti od prisojenega zneska za obdobje od 29. 7. 2019 do 29. 1. 2020 in glavnico 1.098,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od navedenega datuma, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še povračilo pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka ter višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oz. podredno, da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj vrednost spornega predmeta ne presega 4.000,00 EUR (495. člen ZPP). O pritožbi je zato odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP). Višje sodišče je v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Tožeča stranka s tožbo zahteva plačilo odškodnine. Navajala je, da je bila tožena stranka kot njen podizvajalec zadolžena za fasaderska dela na objektu ... Ker tožena stranka del ni končala v skladu z dogovorom, je družba P., d. d. (naročnik), tožeči stranki zaračunala pogodbeno kazen, katere povrnitev zahteva tožeča stranka od tožene. Tožena stranka se je branila, da del ni dokončala, ker ji tožeča stranka ni plačala računa št. 5/2018. Tožeča stranka tudi ni plačala drugega podizvajalca na sosednjem objektu, kar je toženi stranki dalo vedeti, da bo tudi sama imela težave s plačilom, zato z deli ni nadaljevala. Dodatno se je sklicevala tudi na neprimerne vremenske razmere, naročena dodatna dela in da tožeča stranka ni zagotavljala potrebnega materiala.

7. Iz prvostopenjske sodbe izhaja naslednje dejansko stanje, na katerega je višje sodišče vezano: - med strankama je bil dogovorjen 60-dnevni plačilni rok, ki teče od potrditve situacije s strani investitorja; - tožena stranka je tožeči izstavila račun št. 5/2018 z dne 14. 1. 2018 in valuto 14. 3. 2018; - tožeča stranka je ta račun 15. 2. 2018 zavrnila, ker je zahtevala drugačno specifikacijo na računu, saj je nadzor problematiziral izmere in količine; - tožena stranka je popravila specifikacije na računu ne pa tudi datuma zapadlosti, ki je ostal 14. 3. 2018, čemur je tožeča stranka nasprotovala, saj je želela 60-dnevni rok od izstavitve novega računa; - stranki sta se 15. 3. 2018 dogovorili, da tožena stranka nadaljuje z deli, tožeča stranka pa bo plačala sporno situacijo do 26. 3. 2018; - tožena stranka z deli ni nadaljevala, pri čemer so do 22. 3. 2018 na gradbišče občasno prišli dva ali trije fasaderji, ki pa dejansko niso ničesar delali.

8. Sodišče prve stopnje je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja zaključilo, da je tožena stranka kršila pogodbo, ker v nasprotju z dogovorom po 15. 3. 2018 ni takoj nadaljevala z deli, ampak je čakala na plačilo. Situacija je bila potrjena in obračunana pod predpostavko, da bodo v nadaljevanju dela narejena v celoti, do česar ni prišlo in je zato med strankama sporna tudi višina plačila za dejansko opravljena dela, ki so predmet drugega postopka. Zaradi ravnanja tožene stranke je prišlo do zamude pri izvedbi del, zaradi česar je investitor tožeči stranki zaračunal pogodbeno kazen. Tožena stranka je odgovorna za 14 dni zamude, zaradi česar je zahtevek delno utemeljen v višini 2.563,74 EUR.

9. Pritožba sodišču prve stopnje očita, da sodba vsebuje nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, zapisnikov ali prepisi zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Uveljavlja torej bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa se sklicuje na izpovedbo priče T. F. na glavni obravnavi, ki je povedal, da je tožena stranka delala od 20. do 27. 3. 2018. S tem pritožba ne uveljavlja kršitve določb postopka ampak uveljavlja pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen. Kršitev iz 15. točke je podana (le) v primeru tehničnih napak pri prenosu vsebine listin ali zapisnikov o izvedbi dokazov v razloge sodbe; ko se sodišče torej še ni vrednostno opredelilo do povzetega dokaza. Ker pa je pritožbena graja usmerjena v dokazno oceno in dejanski zaključek sodišča prve stopnje, pritožba s takim očitkom ne more uspeti.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče prve stopnje naj ne bi upoštevalo, da je bil na računu naveden rok 8 dni za reklamacijo. Ker je tožena stranka sama upoštevala reklamacijo in izdala nov, popravljen račun, se na prepozno reklamacijo ne more več sklicevati. Tudi sicer takšne navedbe po presoji višjega sodišča niso pravno relevantne, glede na obstoj dogovora o nadaljevanju del po 15. 3. 2018. 11. Pritožba tudi ne more uspeti s sklicevanjem na določila 63. in 64. gradbenih uzanc (PGU), ki določata, da lahko naročnik izpodbija situacijo v 15 dneh, sicer se šteje, da je priznana in da potrditev situacije ni rok za njeno plačilo. Navedene določbe niso relevantne glede na dejstvo, da sta se stranki dogovorili za nadaljevanje del po 15. 3. 2018, pri čemer pa tožena stranka z deli ni nadaljevala, s čimer je kršila pogodbeno obveznost. 12. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

13. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo pa je višje sodišče prepoznalo kot nepotrebno vlogo, ki ni prispevala k odločitvi o zadevi, saj v glavnem povzema stališča iz prvostopenjske sodbe (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Zato je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.