Jedro

Kot izhaja iz dopisa, ki ga je sodišče prejelo dne 6. 2. 2013, tožnica ni več nastanjena v Centru za tujce. To pomeni, da ukrep nastanitve ne traja več, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Policijske postaje Krško o nastanitvi v Centru za tujce št. 2253-1/2013/2 (3J698-05) z dne 9. 1. 2013. Policijska postaja Krško kot prvostopenjski organ je z navedeno odločbo odredila, da se tožnica od dne 9. 1. 2013 od 14.00 ure do njene odstranitve iz države nastani v Centru za tujce pri Ministrstvu za notranje zadeve v Velikem otoku pri Postojni, ker ni zapustila države v roku, ki ji je bil določen. Tožnica je namreč v Republiki Sloveniji prebivala kljub izrečenemu ukrepu prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo na podlagi 66. člena Zakona o tujcih in je ni mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije.

Tožnica v tožbi, ki je vložena zoper drugostopenjsko odločbo, kar izhaja iz navedbe opravilne številke odločbe, navaja, da se ne strinja z njenim bivanjem v Centru za tujce, ker škoduje njenemu zdravju oziroma ga poslabšuje in ji onemogoča, da si poišče pravna sredstva. Brez svobode in svobodnega odločanja o uporabi interneta za raziskovanje njenega pravnega postopka in prevajanja je zanjo nemogoče, da sodeluje v njenem primeru. Dostop do interneta je namreč v Centru za tujce preveč omejen. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Policijska postaja Krško tožnici 11. 10. 2012 izdala odločbo o vrnitvi, kjer je določila, da se tožnica odstrani iz države, ter določila prepoved vstopa v Republiko Slovenijo za čas šestih mesecev, ki začne teči z dnem odstranitve tujca iz države. Ta odločba še ni pravnomočna. Tožnica je bila 17. 10. 2012 z vlakom z mejnega prehoda Dobova odstranjena iz Republike Slovenije v Republiko Hrvaško. Policijska postaja Krško je tožnico ponovno obravnavala 9. 1. 2013. Ugotovila je, da je tožnica nezakonito prebivala na ozemlju Republike Slovenije kljub izrečenemu ukrepu prepovedi vstopa. Tožnici je bila izdana nova odločba o vrnitvi ter določena nova prepoved vstopa za obdobje treh let. Tožnice ni bilo mogoče takoj odstraniti iz države, zato je Policijska postaja Krško izdala prvostopenjsko odločbo o nastanitvi, zoper katero se je tožnica pritožila in je drugostopenjski organ pritožbo zavrnil. Tožnica v državi prebiva nezakonito. Policija je dolžna tujca iz države odstraniti tako, da ga privede do državne meje in ga napoti čez mejo ali izroči organom te države na podlagi 69. člena Zakona o tujcih. Če odstranitev iz države ni mogoča, odredi policija nastanitev v Centru za tujce na podlagi 76. člena Zakona o tujcih. Tožnica je bila ob sprejemu v center pregledana s strani zdravnika. Takoj naslednji dan po sprejemu je bila poslana v Psihiatrično bolnico Idrija, kjer se je zdravila do 23. 1. 2013. Po končanem zdravljenju se je njena nastanitev v Centru za tujce nadaljevala. V centru so ves čas prisotne medicinske sestre, ki po potrebi pokličejo zdravnika splošne medicine ali psihiatra. Tožnici je tako omogočena zdravstvena oskrba. Tožnica ima v centru na razpolago telefon in lahko komunicira po telefonu ter si priskrbi pravno pomoč. Dostop do interneta je mogoč v skladu s hišnim redom in je omejen na eno uro na dan. Sicer pa te navedbe tožnice niso relevantne za odločitev policije o tem, da se tožnica nastani v Centru za tujce. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je dne 6. 2. 2013 od Centra za tujce prejelo dopis, v katerem je navedeno, da tožnica ni več nastanjena v Centru za tujce. Z odločbo ji je dovoljeno zadrževanje v Republiki Sloveniji.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni zahtevi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Kot izhaja iz dopisa Centra za tujce, ki ga je sodišče prejelo dne 6. 2. 2013, tožnica ni več nastanjena v Centru za tujce. To pomeni, da ukrep nastanitve ne traja več, zaradi česar tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožnice ne bi v ničemer izboljšala. Tožnica tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, da pravni interes obstaja ves čas postopka. Ob ugotovitvi, da pravni interes ne obstaja več, sodišče ne presoja utemeljenosti tožbe. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnici pravni interes za vodenje postopka prenehal, tožbenih ugovorov ni presojalo, kot tudi ne navedb tožene stranke, saj ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev sodišča. Glede na vse zgoraj navedeno je sodišče tožbo zavrglo iz razloga po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker ugoditev tožbi ne bi mogla več vplivati na tožničin pravni položaj.