Jedro

Ker iz 1. odst. 14. čl. ZZK izhaja, da se lahko pravice (iz 2. do 8. točke 10. čl. ZZK) vpišejo tudi na posameznih nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku, ni videti razloga, da to ne bi veljalo tudi za zaznambo spora.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se 1. odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "Pri nepremičnini (poslovni stavbi) parc. št. 193, ki je kot splošno ljudsko premoženje vpisana pri vl. št. 1256 k.o. N., kot upravni organ pa S., se dovoli vpis zaznambe spora."

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 1.9.1995, torej že potem, ko je (dne 16.7.1995) začel veljati Zakon o zemljiški knjigi ((ZZK): Ur.l. RS št. 33/95), vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj se bi dovolil vpis zaznambe spora. Vendar pa je sodišče prve stopnje navedeni predlog očitno štelo za predlog vpisa zaznambe spora po 44. členu ZZK, ne pa za predlog za izdajo začasne odredbe po 2. točki 268. člena Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), saj v zavarovanje nedenarne terjatve ni bila predlagana prepoved odtujitve in obremenitve neprEmičnine. V skladu s tem je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pri nepremičninah, ki so kot splošno ljudsko premoženje vpisane pri vl. št. 1256 k.o. N., kot upravni organ pa S., dovoli vpis zaznambe spora (1. odstavek izreka). Sklenilo pa je tudi, da je zemljiškoknjižno sodišče Okrajno sodišče v N. (2. odstavek izreka).

Proti sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožila drugotožena stranka, ki je predlagala ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, in sicer takšno, da naj bi se vpis zaznambe spora dovolil samo na parc. št. 193 (ne pa na celotnem (zemljiškoknjižnem vložku). Drugotožena stranka pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Iz podatkov zemljiške knjige Okrajnega sodišča v N. izhaja, da se zemljiškoknjižni vložek št. 1256 k.o. N. sestoji iz parc. št. 193 (to je poslovne stavbe v izmeri 13 arov in 71 m2), parc. št. 183/3 (to je poslovne stavbe v izmeri 5 arov in 80 m2) ter parc. št. 181 (to je poslovne stavbe v izmeri 26 arov in 27 m2). Ker se v skladu s 1. odst. 14. člena ZZK pravice (iz 2. do 8. točke 10. člena ZZK) lahko vpisujejo tudi na posameznih nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku, ni videti razloga, da to ne bi veljala tudi za zaznambo spora.

Zato je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi drugotožene stranke in prvostopni sklep v izpodbijanem v 1. odstavku izreka spremenilo tako, da je vpis zaznambe spora dovolilo samo na poslovni stavbi pod parc.

št. 193 (3. točka 95. člena ZZK). To pa pomeni, da vpis zaznambe spora ni bil dovoljen na poslovnih stavbah pod parc. št. 183/3 in 181. Ker zaznamba spora glede navedenih parcel (št. 183/3 in 181) še ni bila vpisana v zemljiški knjigi, sodišču druge stopnje ob odločitvi o spremembi sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ni bilo potrebno odločiti tudi o izbrisu vpisa, na katerega se je pritožba nanašala (primerjaj 3. točko 95. člena ZZK). Navedena zakonska določba pa ne velja za vloženo pritožbo, saj se v zemljiški knjigi zaznamuje samo pritožba zoper sklep, s katerim se dovoli vknjižba ali predznamba, ne pa tudi zaznamba (primerjaj 91. člen ZZK).