Jedro

Sklep (klavzula, potrdilo) o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe je sodišče prve stopnje razveljavilo, smisel oziroma namen razveljavitve takega sklepa pa je prav v tem, da se stranki sodna odločba vroči in da se ji omogoči njeno izpodbijanje. Sodba sodišča prve stopnje je bila tožencu torej pravilno vročena šele po tem, ko je bila klavzula pravnomočnosti iz izvršljivosti razveljavljena. Pred vročitvijo pritožbeni rok ni mogel pričeti teči in sodba ni mogla postati pravnomočna.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče druge stopnje zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zavrglo jo je zato, ker naj bi sodba postala pravnomočna že v predhodnem postopku, ko je sodišče prve stopnje pritožbo zavrglo, drugostopenjsko sodišče pa je sklep o zavrženju potrdilo; naknadna razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe navkljub ponovni vročitvi sodbe toženi stranki naj na to ne bi vplivala.

2. Tožnik v reviziji zoper sklep o zavrženju pritožbe uveljavlja revizijski razlog kršitve procesnih pravil. Navaja, da je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti odločalo o vprašanju razveljavitve klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe, čeprav bi o tem lahko odločalo le na pritožbo stranke. Poudarja, da razveljavitev takšne klavzule ne pomeni izpodbitja sodbe, pač pa le omogoča, da se o pritožbi zoper sodbo vsebinsko odloči; v konkretnem primeru je bilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti pravilno razveljavljeno, saj je bilo izdano neutemeljeno, sodba pa ni mogla postati pravnomočna, ker tožencu sploh ni bila vročena. Sodišče je odvetnika G. Š., ki je prvo pritožbo zoper sodbo vložil brez pooblastila toženca, k predložitvi pooblastila pozvalo prepozno, šele v pritožbeni fazi postopka. Zagrešeni sta bili torej absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. in iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in 22. člena Ustave Republike Slovenije.

3. Revizija je utemeljena.

4. Zoper toženca je bil na predlog tožeče stranke izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po podatkih spisa je bil sklep o izvršbi vročen tožencu, ki je nanj podal laičen ugovor, zato se je postopek nadaljeval kot pravda. V tem postopku je za toženca pripravljalno vlogo vložil odvetnik G. Š.. Čeprav vlogi ni priložil pooblastila za zastopanje, ga je sodišče vabilo na glavno obravnavo in ker se vabilu ni odzval, jo je opravilo in zaključilo v njegovi odsotnosti ter izdalo sodbo (sklep o izvršbi je obdržalo v veljavi). Sodbo je za toženca vročilo odvetniku G. Š., ki je zoper njo vložil pritožbo. Ker tudi pritožbi ni priložil pooblastila, je prvostopenjsko sodišče na poziv pritožbenega sodišča opravilo postopek po 108. členu ZPP ter odvetnika pozvalo, naj dostavi pooblastilo ali izkaže odobritev pritožbe. Ker se odvetnik G. Š. na poziv sodišča prve stopnje ni odzval, je le-to pritožbo zavrglo in sklep o zavrženju vročilo tožencu osebno. Toženec je zoper sklep po sedanjem pooblaščencu vložil pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep potrdilo. Toženec je nato dosegel razveljavitev potrdila pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe in zoper sodbo znova vložil pritožbo, ki jo je višje sodišče s sklepom, ki je predmet revizijskega preizkusa, zavrglo iz zgoraj že navedenih razlogov.

5. Ti razlogi pa so napačni. Bistveno za odločitev je, da sodba v trenutku vložitve (kasneje zavržene) pritožbe ni bila pravnomočna in da zato ni bilo procesne ovire za njeno vložitev: sklep (klavzula, potrdilo) o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe je sodišče prve stopnje razveljavilo, smisel oziroma namen razveljavitve takega sklepa pa je prav v tem, da se stranki sodna odločba vroči in da se ji omogoči njeno izpodbijanje (v zvezi s čemer je celo tožeča stranka v svoji pripravljalni vlogi opozorila, da bi bilo treba sodbo pač pravilno vročiti in tožencu dati možnost, da se zoper njo pritoži). Sodba sodišča prve stopnje je bila tožencu torej pravilno vročena šele po tem, ko je bila klavzula pravnomočnosti iz izvršljivosti razveljavljena. Pred vročitvijo pritožbeni rok ni mogel pričeti teči in sodba ni mogla postati pravnomočna. Zaradi prejšnjih procesnih dejanj, ki jih je za toženca opravil odvetnik brez njegovega pooblastila, toženec pa v postopku ni mogel sodelovati, ker mu sodna pisanja niso bila vročana, zato toženec ne more trpeti škodljivih posledic.

6. Ker je očitek kršitve procesnih pravil utemeljen, je Vrhovno sodišče toženčevi reviziji ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v ponovno odločitev o pritožbi (četrti odstavek 384. člena v zvezi s prvim odstavkom 379. člena ZPP).