Jedro

Na podlagi četrtega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 225. člena ZIZ, lahko upnik predlaga izvršbo na podlagi sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da nekdo drug ali upnik sam opravi nadomestno dejanje. Ob smiselni uporabi določb o izvršbi tudi v postopku zavarovanja (239. člen ZIZ), pa to po stališču sodišča druge stopnje pomeni, da je sklep o začasni odredbi v tem delu izvršilni naslov za izterjavo navedene denarne terjatve.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi izpostavlja, da je bilo na podlagi III. točke izreka sklepa Okrožnega sodišča v Celju P 223/2021 o začasni odredbi z dne 8. 12. 2021, dolžniku v skladu z drugim odstavkom 225. člena ZIZ naložena založitev predujma v znesku 26.016,50 EUR za stroške, ki bi upniku nastali s tem, ko bi sam izvedel nadomestno dejanje, ki je bilo naloženo dolžniku v I. in II. točki izreka tega sklepa. Po poteku paricijskega roka je upnik predlagal izvršbo za uveljavitev obveznosti dolžnika, da založi znesek za stroške nadomestnega dejanja, a je sodišče prve stopnje napačno zavrglo njegov predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pojasnilo, da ima začasna odredba učinek sklepa o izvršbi, a navedeno ne velja za primer sklepa, s katerim se dolžniku na podlagi drugega odstavka 225. člena ZIZ naloži založitev zneska za stroške nadomestnega dejanja, saj je v tem delu sklep o začasni odredbi izvršili naslov za izterjavo denarne terjatve v skladu s četrtim odstavkom 225. člena ZIZ. Citirano določilo namreč jasno razloži, da se na podlagi sklepa o založitvi sredstev iz drugega odstavka 225. člena ZIZ, izvršba šele predlaga oziroma je to izvršilni naslov za adhezijski izvršilni postopek in da neposredna dejanja izvršbe na podlagi takšnega sklepa niso možna. Ob tem se sklicuje na pravno teorijo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 2477/2018 z dne 5. 12. 2018. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa in spisovnih podatkov izhaja, da je upnik vložil predlog za izvršbo za izterjavo denarne terjatve iz naslova založitve predujma za stroške izpolnitve nedenarne terjatve na podlagi III. točke sklepa o začasni odredbi P 223/2021 z dne 8. 12. 2021. Sodišče prve stopnje je, sklicujoč se na 268. člen ZIZ, pojasnilo, da se dejanja izvršbe opravijo neposredno že na podlagi izdanega sklepa o začasni odredbi. In ker je upnik ob vložitvi predloga za izvršbo že imel pravno varstvo, kot ga uveljavlja s predlogom za izvršbo, ni podana formalna predpostavka dopustnosti odločanja o predlogu za izvršbo. Posledično je upnikov predlog za izvršbo zavrglo.

5. Upnik pravilno opozarja, da ima sklep o začasni odredbi P 223/2021 z dne 8. 12. 2021 v delu III. točke izreka, ki nalaga dolžniku založitev predujma v znesku 26.016,5o EUR, naravo izvršilnega naslova, na podlagi katerega lahko predlaga izvršbo za izterjavo predmetne (denarne) terjatve. Sodišče prve stopnje je sicer pravilo pojasnilo, da ima na podlagi 268. člena ZIZ, sklep o začasni odredbi, ki je izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi in da se dejanja izvršbe na podlagi takšnega sklepa, opravljajo neposredno že na podlagi samega izdanega sklepa (o začasni odredbi). A navedeno velja zgolj za neposredno izvršitev nedenarne terjatve v I., II. in deloma v III. točki izreka sklepa P 223/2021 z dne 8. 12. 2021,1 ne pa v delu III. točke izreka, ko se dolžniku nalaga založitev predujma v znesku 26.016,50 EUR. Kot pravilno izpostavlja upnik, lahko na podlagi četrtega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 225. člena ZIZ, upnik predlaga izvršbo na podlagi sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da nekdo drug ali upnik sam opravi nadomestno dejanje. Ob smiselni uporabi določb o izvršbi tudi v postopku zavarovanja (239. člen ZIZ), pa to po stališču sodišča druge stopnje pomeni, da je sklep o začasni odredbi v tem delu izvršilni naslov za izterjavo navedene denarne terjatve.

6. S tem, ko je Okrožno sodišče v Celju v sklepu o začasni odredbi z dne 8. 12. 2021 na podlagi drugega odstavka 225. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ dolžniku naložilo plačilo navedenega predujma, je namreč določilo povsem novo obveznost dolžnika. Tako je upnik v tem delu v posebnem adhezijskem postopku v okviru postopka izdaje začasne odredbe pridobil izvršilni naslov za izterjavo te terjatve.2 Odločba, na katero se sklicuje upnik, pritožbenega razlogovanja ne potrjuje. Je pa Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 338/2010 z dne 9. 12. 2010 že zavzelo stališče, da začasna odredba lahko predstavlja izvršilni naslov.3 Po stališču sodišča druge stopnje gre tako za takšen primer tudi v konkretni zadevi. S predlogom za izterjavo navedene denarne terjatve, upnik zasleduje izpolnitev nedenarne terjatve po sklepu o začasni odredbi P 223/2021 z dne 8. 12. 2021. Zaključek sodišča prve stopnje, da je upnik ob vložitvi predloga za izvršbo že imel pravno varstvo, kot ga uveljavlja s predlogom za izvršbo in da zaradi tega ni podana formalna predpostavka dopustnosti odločanja o predlogu za izvršbo, ob obrazloženem zato ni pravilen. S predlogom za izterjavo predmetnega predujma takšno pravno varstvo torej šele zasleduje.

7. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, v konkretnem primeru četrti v zvezi z drugim odstavkom 225. člena ZIZ ob povezavi z 239. členom ZIZ in posledično neutemeljeno zavrglo upnikov predlog za izvršbo, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo. Ker pa te pomanjkljivosti samo ne more odpraviti,4 je sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj podanega napotka ponovno odločiti o upnikovem predlogu za izvršbo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Torej v delu, ko se dolžniku nalaga, da v roku 30 dni po prejemu začasne odredbe sanira in statično učvrsti oporni zid ter se – v primeru, da dolžnik tega ne postorim sam – pooblašča upnika, da ob sodelovanju izvršitelja, na stroške dolžnika to zaupa nekomu drugemu ali da to stori sam. 2 Glej smiselno tudi Siniša Triva, Vladimir Belajec, Mihajlo Dika, Sudsko izvršno pravo, Opći dio, Informator, Zagreb 1980, stran 115. Avtorji med izvršilnimi naslovi omenjajo odločbe, izdane v izvršilnem postopku, med drugim izrecno tudi sklep, s katerim sodišče dolžniku naloži, da založi predujem za plačilo stroškov, povezanih z opravo nadomestnega dejanja. Navajajo, da izvršilni postopek načeloma ni primeren za ugotavljanje upnikove terjatve, ampak za prisilno izvršitev predhodno že ugotovljene terjatve, vendar pa se v izvršilnem postopku oziroma v njemu vzporednem nizu adhezijskih postopkov izdajajo odločbe, na podlagi katerih se lahko predlaga izvršba. 3 Glej 10. točko navedene odločbe. 4 Spremenjena odločitev bi namreč strankam postopka odvzela pravico do pravnega sredstva.