Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
9. 10. 2001
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 9. oktobra 2001
s k l e n i l o:
Ustavna pritožba A. A. zoper potrdilo o pravnomočnosti obvestila o prekršku in plačilnega naloga Mestne občine Ljubljana, Mestne uprave, Inšpektorata Mestnega redarstva št. 253814/97 z dne 22. 10. 1997 se zavrže.
1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper potrdilo o pravnomočnosti plačilnega naloga, s katerim mu je bila izrečena denarna kazen v znesku 3 000 SIT zaradi storjenega prekrška v cestnem prometu. Navaja, da mu plačilni nalog ni bil vročen in da je zanj izvedel šele, ko je prejel sklep o prisilni izterjavi dolga. Po poizvedovanju pri mestnem redarstvu naj bi izvedel, da je bila vročitev opravljena po 24. členu Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 35/97 - ZPSto). Meni, da v postopku o prekršku glede vročanja pisanj ni dopustno uporabljati določb ZPSto, kot je bilo to storjeno v njegovem primeru.
Pritožnik zatrjuje, da mu je bila z nepravilno vročitvijo plačilnega naloga kršena pravica do pravnega sredstva in predlaga, naj Ustavno sodišče "odpravi pravnomočnost" odločbe o prekršku.
2.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavno pritožbo je torej možno vložiti le zoper posamične akte državnih organov. Po prvem odstavku 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. V skladu z drugim odstavkom 51. člena ZUstS lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice.
3.Potrdilo o pravnomočnosti ni posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali dolžnosti posameznika. Pravnomočnost oziroma izvršljivost sodne ali upravne odločbe je dejstvo, ugotovitev obstoja tega dejstva pa predstavlja potrdilo o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti. Pritožnik bi lahko dejstvo, da odločbe o prekršku še ni prejel, uveljavljal s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, o katerem odloča organ, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji.1 Zoper sklep o prisilni izterjavi dolga, ki ga je pritožnik po lastnih navedbah prejel, pa bi lahko v skladu z določbo 45. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 in nasl. - v nadaljevanju ZDavP) vložil pritožbo, kar je navedeno tudi v njegovem pravnem pouku. Po 47. členu ZDavP davčni organ ustavi postopek prisilne izterjave med drugim tudi v primeru, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
4.Pritožnik ni izčrpal pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo za uveljavitev zatrjevanih kršitev človekovih pravic. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.
5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.
Predsednica senata:
dr. Mirjam Škrk
1Glej načelni mnenji Senata za prekrške RS z dne 27. 11. 1984, Zbirka RSP 2/84, str. 28 in z dne 28. 2. 1989, Zbirka RSP 6/89, str. 28, PP 4/90, objavljeni tudi v elektronski zbirki podatkov STAIRS.
Namestnik predsednika
dr. Lojze Ude