Jedro

v danem primeru je bila izvršba začeta na podlagi izvršilnega naslova: odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s klavzulo izvršljivosti, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. Zato slednje ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Ljubljana (prvostopenjski organ) sklenil, da se zoper tožnika prične davčna izvršba na njegova denarna sredstva za dolg, ki skupaj s stroški davčne izvršbe znaša 50,99 EUR. V obrazložitvi se sklicuje na 143. in 145. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2). Izvršilni naslov, na podlagi katerega se je pričel davčni postopek, je odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, št. dokumenta DT 4224-00474/2001 z dne 29. 5. 2013 v znesku glavnice 25,66 EUR, obresti 0,33 EUR. Davčni organ še obrazloži način poplačila posamezne vrste davka (63. člen ZDavP-2) ter 166. člen ZDavP-2, ki ureja omejitve davčne izvršbe.

Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT-499-29-984/2013-2 z dne 24. 4. 2014 pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo. Ugotavlja, da je davčni organ ravnal pravilno, saj ima izpodbijani sklep vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Prvostopenjski organ je pravilno tudi določil stroške sklepa o izvršbi (25,00 EUR). Terjatev, ki je podlaga za izvršilni naslov še ni zastarana, saj se v dani zadevi terja obveznost nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je zapadla dne 16. 7. 2013, in je torej zapadla pred izdajo izpodbijanega sklepa, hkrati pa še v času teka zastaralnega roka. Glede socialnega položaja drugostopenjski organ tožniku pojasni, da je že v izpodbijanem sklepu navedeno, kateri prejemki in katera denarna sredstva so iz izvršbe izvzeti zaradi varovanja socialnega položaja zavezanca.

Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep, prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi in za oprostitev vseh sodnih stroškov in taks. Pove, da je prejemnik socialne podpore in brez premoženja ter zaposlitve. Ker ni pravni strokovnjak, prosi za dodelitev nekoga, ki bi ga pravilno zastopal. Z odločbo se ne strinja, ker je nepoštena, krivična in nedovoljena. Sodišču predlaga, da se vse davčne terjatve izbrišejo.

Tožena stranka je na tožbo odgovorila sklicujoč se na razloge, ki jih je podala v odločbah obeh stopenj.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z določbami ZDavP-2, na katere se upravni organ v njem sklicuje. Sodišče se prav tako strinja z razlogi, s katerimi njegovo pravilnost in zakonitost potrdi pritožbeni organ in z razlogi, s katerimi obrazloži svojo odločitev ter zavrnitev pritožbenih ugovorov. Pritožbeni organ je v celoti in vsebinsko presodil navedbe tožeče stranke, ki so za odločitev v zadevi relevantne. Navedbe, ki se ne tikajo konkretne zadeve, pa upravni organ v svoji odločbi ni dolžan vsebinsko presojati.

V danem primeru je bila izvršba začeta na podlagi izvršilnega naslova: odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča s klavzulo izvršljivosti, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. Zato slednje ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. Sporna v zadevi ni ne višina zneska ne zapadlost v plačilo, tožnik uveljavlja v svoji tožbi le nepoštenost odločbe in ravnanja sodišč do njega na splošno (opisuje druge postopke, ki so v teku na sodišču), v tej zadevi pa uveljavlja socialni in zdravstveni razlog za nezmožnost plačila obveznosti.

V konkretni zadevi sodišče ne odloča o odpisu davčnega dolga, zato tožnikove navedbe o socialnih in zdravstvenih razlogih na odločitev sodišča o zakonitosti izpodbijane odločbe ne morejo vplivati. Njegovo finančno stanje bo upoštevano pri izvršbi v skladu z določbami ZDavP-2 oziroma na način, kot mu je to opisano v obrazložitvi sklepa.

Tožnik je v konkretni zadevi zaprosil tudi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Njegova prosšnja je bila s sklepom Bpp 146/2014 z dne 1. 10. 2014 zavrnjena. Plačila sodnih taks pa je bil oproščen s sklepom št. I U 1123/2014 z dne 9. 7. 2014. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.