Jedro

Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati dokaznih predlogov, ki jih je tožeča stranka podala v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016, je neutemeljen. S tem zatrjuje kršitev določbe 451. člena ZPP. Gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 399. člena ZPP, ki glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, ni dovoljena v pritožbenem preizkusu. Vseeno ni odveč dodati, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016 odgovorila na navedbe tožene stranke, tako kot ji to dopušča 452. člen ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 37582/2016 z dne 25. 4. 2016 v prvem in tretjem odstavku (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške v višini 1.714,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se, zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče najprej poudarja, da obravnavani spor predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). V tovrstnih sporih veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. Tako se lahko sodba v takšnem sporu izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti dejanskega stanja (ki vključuje tudi dokazno oceno sodišča prve stopnje) ni mogoče izpodbijati.

6. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo naslednje dejansko stanje: da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila CRI orodje, ki ji ga je tožeča stranka dobavila ter izstavila račun št. 505 z dne 15. 4. 2015 v višini 2.981,15 EUR. Tožena stranka je povpraševala tudi po napravi BOSCH EPS 205, vendar tožena stranka ponudbe tožeče stranke ni sprejela, zato do dogovora o nakupu te naprave ni prišlo. Tožeča stranka je toženi stranki dobavila tudi blago razvidno iz dobavnic in računov št. 1624 z dne 29. 5. 2015, št. 540 z dne 28. 4. 2015, št. 1080 z dne 29. 4. 2015, vse v skupni višini 376,83 EUR. Tožena stranka ni plačala nobenega od vtoževanih računov. Njene navedbe, v katerih ponavlja, da tožeča stranka toženi stranki ni dobavila CRI orodja, posegajo v ugotovljeno dejansko stanje, zato ne morejo biti predmet (ponovne) presoje.

7. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati dokaznih predlogov, ki jih je tožeča stranka podala v prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016, je neutemeljen. S tem zatrjuje kršitev določbe 451. člena ZPP. Gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 399. člena ZPP, ki glede na prej povzeto določbo prvega odstavka 458. člena ZPP,1 ni dovoljena v pritožbenem preizkusu.

8. Vseeno ni odveč dodati, da pritožba kot prepozno podan dokazni predlog omenja predlog za zaslišanje priče Istvana Szakacsu.2 V ugovoru zoper sklep o izvršbi je tožena stranka trdila, da tožeča stranka ni izpolnila bistvenega dela pogodbene obveznosti, ker ni dobavila naprave BOSCH EPS 205, zato ni upravičena do plačila. Na takšen ugovor je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe odgovorila, da je v celoti izpolnila svoj del pogodbenih obveznosti in je dobavila vse kar je tožena stranka naročila. Slednje je dokazovala z izstavljenimi dobavnicami, podpisanimi s strani tožene stranke in računi. Na te trditve se je tožena stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi odzvala in zatrjevala, da je naročila tudi napravo BOSCH EPS 205, ki je osnovna naprava, CRI orodje pa je zgolj pomožni del. Nadalje je navedla, da je komunikacija o tem potekala med C. D. in A. P. Na te navedbe pa se je tožeča stranka odzvala v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016 v kateri je navedla, da je tožena stranka preko elektronske pošte res povpraševala po napravi BOSCH EPS 205, vendar na ponudbo, ki ji jo je dal I. S., tožena stranka ni odgovorila, zato tožena stranka naprave BOSCH EPS 205 ni naročila. V dokaz svojim navedbam je predložila toženi stranki posredovane ponudbe in predlagala zaslišanje priče C. D. ter priče I. S. Višje sodišče ocenjuje, da je v obravnavanem primeru tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 30. 9. 2016 odgovorila na navedbe tožene stranke, tako kot ji to dopušča 452. člen ZPP. Trdila je da dogovarjanje ni potekalo med C. D. in A. P., ampak med I. S. in A. P. Dokazni predlog tožeče stranke je v okoliščinah obravnavanega primera treba dopustiti, saj ga ni mogla podati prej, kot v svoji prvi pripravljalni vlogi. Slednje je obrazloženo tudi v 8. - 10. točke obrazložitve sodbe.

9. Tudi pritožbeno naziranje, da je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko ni upoštevalo ugovora tožene stranke, da tožeča stranka ni ponudila zadostne trditvene podlage o tem katero vrsto blaga naj bi dobavila toženi stranki, katerega plačilo sedaj zahteva na podlagi izdanih računov št. 1624 z dne 29. 5. 2015, št. 540 z dne 28. 4. 2015 in št. 1080 z dne 29. 4. 2015, ni utemeljeno. Sodišče prve stopnje se je namreč do ugovora opredelilo v 16. točki obrazložitve in se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju nanjo v celoti sklicuje.

10. Ob zgoraj ugotovljenem, sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si med seboj ne nasprotujejo. Sodba nima pomanjkljivosti in se jo da preizkusiti, zato o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni mogoče govoriti.

11. Glede na navedeno s pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno s 350. členom ZPP pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti stroške, ki so ji z njo nastali (1. odstavek 154. v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).

1 Določba kot dovoljen pritožbeni razlog izrecno navaja le procesne kršitve iz drugega odstavka 339. člena ZPP. 2 Glede predlaganje dokaza za zaslišanje priče C. D. pritožba sama priznava, da je bil podan pravočasno, saj je bil podan kot odgovor na prvo pripravljalno vlogo tožene stranke.