Jedro

Če je bilo o odmeri odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča odločeno z odločbo upravne enote pred uveljavitvijo ZGO-1, se postopki, ki še niso pravnomočno končani, glede na določbo 2. odstavka 238. člena navedenaga zakona, ustavijo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 138/2000-5 z dne 9.4.2002, se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odločba Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije z dne 14.2.2000, odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.2.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote Ž. z dne 15.12.1999, s katero je bila tožnici odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda v skupnem znesku 2.640.000,00 SIT. Odločba je temeljila na 11. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96, ZKZ), po katerem plača odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča vsak, kdor spremeni namembnost kmetijskega zemljišča oziroma gozda na podlagi predpisanega dovoljenja ali drugega upravnega akta, ali če spremeni namembnost v nasprotju s predpisi tako, da se to zemljišče ne uporablja za kmetijsko proizvodnjo oziroma da se gozd izkrči. Višina odškodnine je bila določena na podlagi 13. in 14. člena ZKZ.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Sklicujoč se na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS, sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, zato v obrazložitvi sodbe ne ponavlja razlogov. Zavrnilo pa je tožbene ugovore kot neutemeljene oziroma pravno neupoštevne.

Tožnica v pritožbi izpodbija sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno in popolno ugotovilo dejanskega stanja in ponovno ugovarja, da cca 25 arov ni več kmetijsko zemljišče. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, saj je svojo odločitev nepravilno oprlo na katastrske podatke, ki že več kot dvajset let niso resnični. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do njenega stališča, da je gradnja nove hiše potrebna, zaradi preureditve stare hiše v gospodarski objekt. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena iz naslednjih razlogov: Med upravnim sporom je bil sprejet Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, 97/2003-odl.US, 41/2004-ZVO-1, 45/2004-ZVZP-A, 46/2004-ZRud-A, 47/2004 ZGO-1A, 62/2004-odl.US, ZGO-1), ki v 2. odstavku 238. člena določa, da se postopki za odmero in plačilo odškodnine za spremembo namebnosti kmetijskega zemljišča in gozda, začeti na podlagi 11., 12., 13. in 14. člena ZKZ, uvedeni pred uveljavitvijo ZGO-1, ki še niso pravnomočno končani, ustavijo.

V obravnavani zadevi je bilo o odmeri odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča odločeno z odločbo Upravne enote Ž. z dne 15.12.1999, ZGO-1 pa je pričel veljati 1.1.2003. Zato je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti določbo 2. odstavka 238. člena ZGO-1. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 1. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbi ugodilo ter odpravilo odločbo tožene stranke. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku pri odločanju o tožnikovi pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo upravnega organa upoštevati to sodbo in določbe ZGO-1.