Jedro

Po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP so prosilci za BPP nevladne organizacije in združenja, ki delujejo v javnem interesu. Tožnica kot občinski funkcionar pa ni nevladna organizacija niti združenje.

Tožnica je s podpisom na obrazcu podpisala tudi izjavo, da glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne more povrniti stroškov sodnega postopka oziroma prejemanja pravne pomoči, da je seznanjena s tam navedenimi določbami ZBPP in da soglaša, da pristojni organ z namenom preverjanja podatkov, ki so davčna tajnost, te pridobi po uradni dolžnosti. Pristojni organ za BPP pa ima tudi v 33. členu ZBPP pooblastilo, da preveri podatke v prošnji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka na podlagi 2., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08 – v nadaljevanju ZBPP) tožnici zavrnila dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 73/2011 z dne 9. 2. 2011, o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe toženka navaja, da je tožnica vlogo na podlagi poziva dopolnila tako, da je poslala prošnjo za dodelitev BPP na obrazcu BPP št. 1 in priložila kopije obvestila MOL o prejemkih za mesec januar, februar in marec 2011. Organ BPP je kopijo izpodbijane odločbe z vročilnico pridobil z vpogledom v spis tukajšnjega sodišča št. U I 73/2011, po uradni dolžnosti pa je vpogledal v register ZZZS in ugotovil, da je tožnica v delovnem razmerju v RS, in da ni priložila podatkov o plačah, ki ji jih izplačuje ... Te podatke je organ za BPP v skladu z načelom ekonomičnosti pridobil iz spisa št. Bpp 100/2011. Ugotovil je, da ima tožnica mesečne prejemke iz naslova plače v višini 1779,64 EUR mesečno in iz naslova pogodbe o opravljanju funkcije v višini 384,22 EUR mesečno. Glede na to je ugotovil, da tožnica presega finančni pogoj za dodelitev BPP, saj njen mesečni dohodek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej 459,04 EUR. S tem je organ za BPP ugotovil, da tožnica glede na drugi odstavek 13. člena ZBPP ni upravičena do BPP in je zato njeno prošnjo zavrnil na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijano odločbo izdala sodnica, ki za to ni pristojna in ji očita nepoznavanje zakonskih določb, zato zahteva njeno izločitev. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in razveljavi, tožnici pa dodeli brezplačno pravno pomoč za zastopanje v zadevi. Meni, da bi morala biti prošnja kot neutemeljena zavrnjena s sklepom in ne z odločbo, ter da je zato izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Navedbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe o nepopolnosti njene vloge z dne 15. 3. 2011 naj bi bile nepravilne, saj je tožnica obrazec BPP št. 1 prejela šele 4. 4. 2011. Izpodbijana odločba naj bi bila nezakonita in nična, saj po mnenju tožnice nima podlage v členih Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in ZBPP ter Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Navaja, da je prošnjo za dodelitev BPP vložila kot mestna svetnica, zato je priložila kopije plačilnih list MO ... o prejemkih za mesece januar, februar in marec 2011, ki jih je dobila kot mestna svetnica, plača, ki jo tožnici izplačuje njen delodajalec, pa naj bi bila brezpredmetna. Podatki, pridobljeni iz spisa opr. št. Bpp 100/2011 naj bi bili nepravilni in nezakoniti, saj se ta številka nanaša na zahtevo za dopolnitev vloge v upravni zadevi št. I U 1494/2009, ki jo je tožnica vložila kot fizična oseba. Sodnici, ki je odločala o njeni prošnji za BPP, očita zlorabo položaja in prekoračitev pooblastil. Meni, da gre za pridobivanje podatkov, ki so davčna tajnost in ne morejo biti predmet načela ekonomičnosti.

Ker njeni prejemki kot mestne svetnice znašajo 384,22 EUR mesečno, meni, da je na podlagi 13. člena ZBPP upravičena do brezplačne pravne pomoči. Navaja, da se kot članica mestnega sveta Mestne občine ... po 34.a členu ZLS šteje kot občinski funkcionar, in jo na podlagi petega odstavka 61. člena ZLS zastopa pravobranilstvo, tožbo pa je vložila v javnem interesu, zaradi česar je po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP upravičena do brezplačne pravne pomoči. Drugi odstavek 13. člena ZBPP ni materialnopravna podlaga za utemeljitev njene prošnje za BPP. Sodišče opozarja na 23. člen Ustave in na kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja.

Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, nanjo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na razloge, ki jih organ za BPP navaja v obrazložitvi svoje odločitve (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče dodaja: Na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na okrožnem oziroma specializiranem sodišču. Upravno sodišče je specializirano sodišče, iz izpodbijane odločbe pa je razvidno, da jo je po pooblastilu predsednice tega sodišča izdala višja sodnica svétnica. Po navedenem so neutemeljeni tožničini ugovori, da sodnica, ki je izdala odločbo, za to ni bila pooblaščena.

Neutemeljeni so tudi očitki, da je o njeni vlogi odločala sodnica, ki bi morala biti izločena. Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku dodelitve BPP po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl. - v nadaljevanju ZUP). Tudi ZUP, tako kot 6. točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predvideva izločitev uradne osebe, kadar gre za okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranosti (prvi odstavek 37. člena ZUP). Tožničino prepričanje, da je treba pravo razlagati drugače od razlage, na kateri temelji izpodbijana odločitev, ni razlog, ki bi sam po sebi utemeljeval, da je bila tožnici kršena pravica do nepristranskosti. Drugih okoliščin, ki bi utemeljevale tožničin dvom v nepristranskost, pa tožnica ne navaja. Po presoji sodišča so torej očitki o absolutni bistveni kršitvi pravil postopka neutemeljeni.

Kot kršitev pravil postopka tožnica navaja tudi, da bi o zadevi moralo biti odločeno s sklepom in ne z odločbo, vendar je tudi ta očitek o kršitvi pravil postopka neutemeljen. Tožničina prošnja je bila zavrnjena kot neutemeljena, ker tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP in ne zato, ker bi bila njena prošnja nepopolna ali nedovoljena. Zato je tudi tožničino mnenje, da bi moralo biti o njeni vlogi odločeno s sklepom in ne z odločbo, zmotno.

Sodišče je v nadaljevanju v okviru tožbene trditvene podlage opravilo še vsebinsko presojo izpodbijane odločitve. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP.

Po tretjem odstavku 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj tožnika in drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Pri upravičencih iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP se finančni položaj prosilca res ne ugotavlja, vendar tožnica zmotno meni, da je prosilka po tej določbi. Po 4. točki prvega odstavka 10. člena ZBPP so prosilci za BPP nevladne organizacije in združenja, ki delujejo v javnem interesu. Tožnica kot občinski funkcionar ni nevladna organizacija niti združenje. Njena funkcija občinske svetnice ji ne daje položaja nevladnih organizacij in združenj, ki so vpisane v ustrezen register. Tožnici takega položaja ne daje niti okoliščina, da občinska pravobranilstva, če jih občine ustanovijo, zastopajo občine, njihove organe in ožje dele, ki so pravne osebe. Sodišče dodaja, da tožnica kot mestna svetnica tudi sicer ni pristojna za zastopanje organov občine, saj po prvem odstavku 33. člena ZLS občino predstavlja in zastopa župan, tožnica kot mestna svetnica pa takih pristojnosti po določbah ZLS nima.

Tožnica torej ni oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, zato je organ za BPP utemeljeno ugotavljal njen finančni položaj. Ker pa v prošnji za dodelitev BPP tožnica ni navedla vseh podatkov, ki so potrebni za obravnavo, jo je organ za BPP pozval, naj prošnjo dopolni. Glede na tožbene navedbe sodišče pojasnjuje še, da dejstvo, da ji je bil obrazec vročen s pozivom, ne pomeni, da njena vloga ob vložitvi ni bila nepopolna. Če bi tožničina vloga vsebovala podatke, ki jih določa 32. člen ZBPP, k dopolnitvi prošnje sploh ne bi bila pozvana.

Tožnica se je pozivu odzvala in je vlogo dopolnila tako, da je prošnjo za dodelitev BPP poslala na obrazcu BPP št. 1 in priložila kopije obvestila MO ... o prejemkih za januar, februar in marec 2011. Tožnica je s podpisom na obrazcu podpisala tudi izjavo, da glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne more povrniti stroškov sodnega postopka oziroma prejemanja pravne pomoči, da je seznanjena s tam navedenimi določbami ZBPP in da soglaša, da pristojni organ z namenom preverjanja podatkov, ki so davčna tajnost, te pridobi po uradni dolžnosti. Pristojni organ za BPP pa ima tudi v 33. členu ZBPP pooblastilo, da preveri podatke v prošnji. Tako je z vpogledom v register ZZZS ugotovil, da je tožnica v delovnem razmerju v RS, da pa podatkov o plačah, ki jih izplačuje delodajalec, ni predložila. Organ za BPP ima v 33. členu ZBPP tudi pooblastilo, da zahteva podatke od državnih in drugih organov in organizacij, zato so tožničini očitki o nezakonitosti zbiranja podatkov neutemeljeni. Ker pa je organ za BPP podatke o tožničinih plačah že pridobil v zadevi št. Bpp 100/2011, jih je bil tudi po presoji sodišča zaradi načela ekonomičnosti postopka (14. člen ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP) upravičen uporabiti tudi v postopku odločanja o prošnji za BPP v tej zadevi. Očitki o nezakonitem pridobivanju podatkov so torej neutemeljeni, trditve o nezakonitem pridobivanju podatkov iz spisa št. I U 1494/2009 pa so tudi protispisne, saj iz izpodbijane odločbe in listin v spisu ne izhaja, da bi organ za BPP uporabil podatke iz navedenega spisa.

Neutemeljeni so tudi tožničini ugovori, ki jih gradi na mnenju, da za odločanje o BPP v obravnavani zadevi podatki o njeni plači niso pomembni. Tožnica je prošnjo za BPP vložila sama in v svojem imenu. V njej je sicer navajala tudi, da je članica mestnega sveta, vendar kot je bilo že prej pojasnjeno, položaj mestne svetnice ne vpliva na njen položaj kot prosilke za BPP. Za vse prosilce, razen za tiste iz 4. točke 10. člena ZBPP, je torej treba ugotavljati socialno stanje in v tem okviru je bilo tudi v obravnavani zadevi treba upoštevati vse tožničine lastne dohodke. To pomeni, da so bili poleg podatkov o tožničinih prejemkih kot mestne svetnice pravilno upoštevani tudi podatki o njenih prejemkih iz naslova plače. Podatkom o višini teh prejemkov, ki so bili upoštevani, tožnica ne ugovarja, zato tudi sodišče nima pomislekov v pravilnost ugotovitve, da tožničin mesečni prejemek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (459,04 EUR) in da tožnica za dodelitev BPP ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka 13. člena ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče pripominja še, da zgolj to, da razlaga prava ni takšna, kot jo želi tožnica še ne pomeni, da je tožnica prikrajšana za ustavnoprocesna jamstva, ki jih zagotavlja 23. člen Ustave, in da je sodišče storilo kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).