Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se najemnik sklicuje na socialno stisko, mora predložiti potrdilo centra za socialno delo v roku, ki ga določa zakon.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se tožencema odpoveduje najemno razmerje po najemni pogodbi z dne 1.3.1997 ter aneksu k najemni pogodbi z dne 12.11.1997. Toženca sta se v 60 dneh dolžna izseliti iz enosobnega stanovanja št. 217/06 v prvem nadstropju stanovanjske stavbe K. cesta 68 v Škofji Loki in ga izpraznjenega svojih stvari in ljudi izročiti tožnici v takem stanju, kot sta ga prejela. Toženca sta dolžna tožnici plačati njene pravdne stroške v znesku 51.858,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.2.2001 do plačila, vse v 15 dneh pod pretnjo izvršbe. Zoper sodbo sta toženca vložila pravočasno laično pritožbo. V njej navajata, da sta se v tem času, ker se jima finančno stanje ni izboljšalo, obrnila na pristojni občinski organ, kakor tudi na center za socialno delo v Škofji Loki, katerih pisno potrdilo bo poslano naknadno (v spis je naknadno - po preteku pritožbenega roka - s strani centra za socialno delo Škofja Loka prispelo "poročilo o socialno ekonomskih razmerah" tožencev). V skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP je bila pritožba vročena nasprotni stranki - tožnici, ki na pritožbo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Po določilu tretje alinee prvega odstavka 53. člena Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-I; v nadaljevanju SZ) lahko lastnik odpove najemno pogodbo iz krivdnih razlogov med drugim, če najemnik ne plača najemnine in stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba, dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih dvanajstih mesecih. Sodišče prve stopnje je v zvezi s citiranim določilom v danem primeru zaključilo, da je tožbeni zahtevek tožnice zoper toženca na odpoved najemne pogodbe (in aneksa k tej pogodbi) v celoti utemeljen. V tej fazi postopka ni sporno, da najemnina in stroški niso bili plačani, saj se v tem smislu toženca ne pritožujeta. Odločitev sodišča prve stopnje izpodbijata iz razloga socialne stiske. Navajata, da sta v zelo slabem finančnem položaju, kar naj bi potrjevalo tudi poročilo centra za socialno delo. Po določbi tretjega odstavka 53. člena SZ najemniku stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe zato, ker ni plačal najemnine in drugih obveznosti po SZ, če zaradi socialne stiske, v kateri se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje, ni zmogel poravnati najemnine in drugih obveznosti po SZ v celoti. Vendar se najemnik ob odpovedi najemne pogodbe ne more uspešno sklicevati na socialno stisko, če ne ravna v skladu s četrtim odstavkom istega člena SZ. Po tej določbi mora najemnik predložiti lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve, potrdilo centra za socialno delo v 15 dneh po nastanku okoliščin iz zgoraj navedenega tretjega odstavka 53. člena SZ. Če se torej najemnik sklicuje na socialno stisko, mora predložiti potrdilo centra za socialno delo v roku, ki ga določa zakon. V tej fazi postopka, ko je bila že vložena tožba in ko pred tem ni bilo nič storjenega v skladu z določilom četrtega odstavka 53. člena SZ, je sklicevanje na socialno stisko prepozno. Pritožbeno sodišče za konec še dodaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, kot da sta najemnika stanovanja oba toženca (posledično tudi najemno pogodbo odpoveduje obema). Navedena ugotovitev sodišča prve stopnje ni točna, saj je po podatkih spisa najemnica stanovanja le toženka M. C., ne glede na to pa končna odločitev sodišča prve stopnje po prepričanju pritožbenega sodišča ni v škodo toženca A. C., saj se mora iz naslova uporabe stanovanja od tam izseliti tudi on. Iz navedenih razlogov in ker ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP) dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožencev zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi določbe 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka te sodbe.